Društvo MDS

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Celje, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 3,2 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 830.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo skoraj 4 % glasovalnih pravic.

Celje in Ljubljana, 28. junij 2019

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Celje je v letu 2018 zabeležila 11,9 milijonov EUR dobička, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 11,5 milijonov EUR, v primerjavi z 8,7 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 6,4 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 44,2 milijonov EUR in dosegajo 43,78 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,86 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,56 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,135 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo skupaj s preostalimi delničarji podali zahtevo po spremembi statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Gorenjska, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal slaba 2,6 milijona EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za preteklo poslovno leto, delničarji pa so seznanili tudi z dejstvom, da družba ni odkupila nobene lastne delnice. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 300.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 2,1 % glasovalnih pravic.

Kranj in Ljubljana, 27. junij 2019

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Gorenjska je v letu 2018 dosegla 33,8 milijonov EUR prihodkov od prodaje, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 9,2 milijonov EUR, v primerjavi z 8,2 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 5,1 milijona EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2017 znašajo 32,29 milijonov EUR in dosegajo 44,91 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,99 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,66 EUR.

Potrjen revizor in nov član NS iz vrst delavec

Skupščina je potrdila revizorja za poslovno leto 2019 in sicer družbo BDO revizija, hkrati pa se je seznanila, da družba v letu 2018 ni odkupovala lastnih delnic, svet delavcev pa je za člana NS predstavnika delavcev imenoval Boruta Jereba.

Društvo MDS je na današnji 20. redni skupščina delničarjev Delavske hranilnice d.d. Ljubljana zastopalo 2,3 % prisotnega kapitala. Delničarji so se na skupščini, med drugim, seznanili z Letnim poročilom družbe za poslovno leto 2018, podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu hranilnice za poslovno leto 2018 ter z  89 %;  večino potrdili spremembe in dopolnitve statuta družbe, kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svet, a je bila na ta sprejeti sklep napovedana izpodbojna tožba.

Ljubljana, 21.05.2019

Podatki o poslovanju v letu 2018

Uprava je predstavila poročilo iz katerega izhaja, da je Delavska Hranilnica tudi v letu 2018 poslovala uspešno – dosegla je bruto dobiček v višini 5.35 milijonov EUR in neto dobiček v višini 4.35 milijonov EUR. Čiste obresti so v primerjavi z letom 2017 zrasle za 1 %, čiste provizije pa so se povišale za 25 %.

Bilančno vsoto je hranilnica v letu 2018 povečala za 160,4 milijonov EUR, oziroma za več kot 13 %, na 1,351 milijarde EUR. Krediti nebančnemu sektorju so zrasli za 47 milijonov EUR oziroma za 10 %. Stanje kreditov prebivalstvu beleži 12 % rast, stanje kreditov pravnim osebam pa 7 % rast. Vloge nebančnega sektorja so se v letu 2018 povišale za 155 milijonov EUR oziroma za 14 %. Število osebnih računov z rednimi  prilivi se je v letu 2018 povečalo za dobrih 9.200, na skoraj 85.700, število poslovnih računov pa se je povečalo za skoraj 2.700, na dobrih 40.200. Kapital hranilnice je konec decembra 2018 znašal 59,9 milijonov EUR, količnik kapitalske ustreznosti pa 15,19 %.

Drutvo MDS je postavilo številna vprašanja povezana z ekonomiko in aktivnim upravljanjem  presežnega kreditnega potenciala in posledično plačavanjem negativnivnih obresti na depozite, a je predsednik uprave zagotovil, da z ostalimi neobrestnimi prihodki, ta razkorak ostaja sorazmerno nizek,

Sprejeta dividenda 5,00 EUR bruto

Planet TV oddaja Argument. Kazenska ovadba zaradi poteka bančne sanacije NLB, ki so jo kriminalisti in tožilstvo Nacionalnega preiskovalnega urada pisali več kot dve leti, je dolga slabih 100 strani. Policija v njej dokazuje, da naj bi vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem domnevno nezakonito razlastili imetnike podrejenih obveznic, ki so skupno ostali brez 277 milijonov evrov. 

Za ogled oddaje Argument pritisni TUKAJ ali na sliko.

Ob tem so iz žepov državljanov vzeli tudi dodatno milijardo evrov, ki naj je NLB sploh ne bi potrebovala, in jo vrgli v našo največjo banko. Voditelj Mirko Mayer je v oddaji Argument soočil stališča treh sogovornikov in ob tem iskal odgovor na pereča vprašanja, kdo je lagal o stanju v največji državni banki in pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala velikost bančne luknje. 

V oddaji Argument so gostili predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča, takratnega poslanca v koaliciji in trenutnega člana stranke SMC Janija Möderndorferja in zastopnika 40 oškodovancev Aleša Kalužo. V studiu se je gostom pridružil tudi novinar Siol.net Primož Cirman.

Koga bremeni ovadba?

Portal plus je v začetku junija objavil ovadbo zoper nekdanje člane sveta Banke Slovenije (BS), ki so se decembra 2013 podpisali pod odločbo o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank. Gre za postopek sanacije bančne luknje. 

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) nekdanjemu guvernerju Boštjanu Jazbecu in nekdanjim viceguvernerjem Stanislavi Zadravec Caprirolo, Mejri Festić, Janezu Fabijanu in Darku Bohnecu očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, s čimer naj bi NLB pridobili protipravno premoženjsko korist v skupnem znesku 277,38 milijona evrov - gre za višino izbrisanih podrejenih instrumentov banke.

Kriminalisti delo opravili korektno

Omenimo, da je bil Jani Möderndorfer v času bančne sanacije član takrat največje koalicijske stranke Pozitivne Slovenije, ki jo je vodila premierka Alenka Bratušek - v letu 2014 je sledil Bratuškovi, ki je ustanovila stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, od tam pa je jeseni 2015 prestopil v SMC.   

Po mnenju Stankoviča kazenska ovadba dokazuje dejstvo, da smo Slovenci za bančno luknjo plačali mnogo več, kot je bilo treba. "Kot lahko razberete iz ovadbe, smo bili eni izmed predlagateljev tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije. Verjamemo, da so kriminalisti in delo opravili korektno," je dejal.

Möderndorfer, ki je v času bančne sanacije deloval kot poslanec koalicije, je pojasnil, da je bila takratna velika slovenska trojka - ta vzdevek se je prijel takratne premierke Alenke Bratušek, finančnega ministra Uroša Čuferja in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca - edina, ki je vedela, kaj se pravzaprav dogaja.

"Dejstvo pa je tudi, da noben poslanec - tako opozicije kot koalicije v državnem zboru - ni vedel oziroma ni bil seznanjen s tem, kako stvari potekajo," je še dodal.

Odvetnik Kaluža, zastopnik 40 oškodovancev, ki jim je Banka Slovenije z ukrepi neposredno vzela 250 milijonov evrov, je povedal, da sta bili v tej "mračni zgodbi" samo dve svetli točki; preiskovalna sodnica, ki je izdala nalog v preiskavi, in ovadba.

"Do teh premikov smo tavali v temi, saj so bili odgovori venomer enaki oziroma tajni. Šele ta dva dokumenta sta razkrila, da stvari niso tako brezhibne, kot so nas poskušali prepričati. Karkoli bo ugotovljeno v tej preiskavi, bo brez dvoma v veliko pomoč tudi kasneje v odškodninskih postopkih zoper Banko Slovenije."

Vodstvo NLB državi poročalo o pozitivni bilanci

Cirman je v oddaji Argument povedal, da je poročilo skrb vzbujajoče. "Skrbi nas lahko marsikaj. Najprej to, da je bilanca, ki je bila na dan 30. septembra 2013 prvotno objavljena, bila potrjena s strani banke. Nakar je bila predstavljena nova bilanca, kjer je bila ugotovljena diskrepanca za kar milijardo evrov. Kljub temu, če bi bilo to res, bi morala uprava NLB preprečiti oziroma zaustaviti trgovanje s finančnimi instrumenti, česar ni storila. Vendar to ni edini paradoks, ki se tu pojavlja," je dejal. 

"Iz ovadbe me je najbolj presenetila neverjetno aktivna vloga ministrstva za finance. Do zdaj smo bili venomer prepričani, da sta škarje in platno nosila izključno guverner Boštjan Jazbec in Banka Slovenije. Tu pa zdaj vidimo, da so dejansko odločilne poteze oziroma ukazi bili opravljeni s strani ministra Uroša Čuferja oziroma njegove ekipe," je še povedal Cirman.

Na današnji 26. skupščini delničarjev so delničarji izvolili dva nova člana Nadzornega svet (NS), hkrati pa so se seznanili s poslovanje Skupine Mercator v minulem letu. V oktobru 2018 je Mercator prodal 10 svojih nakupovalnih centrov družbi Supernova, skupna vrednost posla pa je znašala 116,6 milijonov EUR. Zadolženost Mercatorja se je tako znižala za slabih 25 %.

Ljubljana, 05. junij 2019

Prihodki malenkost boljši od leta 2017

Skupina Mercator je v letu 2018 prihodke od prodaje povečala za 1,2 %, znotraj temeljne dejavnosti (trgovine na drobno) pa so prihodki zrasli za 3,2 %. Dobiček poslovnega leta je znašal 1,6 milijona EUR, med tem ko je EBITDA znašal 107,5 milijonov EUR, kar predstavlja povišanje za 18,6 %. Neto finančni dolg glede na EBITDA je znašal 7,2 med tem ko je še konec leta 2016 znašal 14,1, kar pomeni, da je Mercator v dveh letih skoraj prepolovil stopnjo zadolženosti. Finančni dolg je konec leta sicer znašal 785 milijonov EUR in se je v primerjavi z letom 2017 znižal za 97 milijonov EUR.

Mercator je na letni ravni ustvaril 2,2 milijardi EUR prihodkov, zaposluje preko 20.000 ljudi in skupaj obvladuje 1.051 trgovin. Več kot polovico vseh prihodkov (56,1 %) je realiziranih v Sloveniji in tudi v okviru zaposlitvene strukture je 47,2 % vseh zaposlenih v Sloveniji.

Imenovana dva nova člana Nadzornega sveta

Na zahtevo družbe Agrokor, d.d. so delničarji odločali tudi o spremembi v NS. Dne 10.05.2019 sta namreč iz NS izstopila Irena Weber in Vladimir Bošnjak, na njuni mesti pa sta bila imenovana Miodrag Borojević in Paul Michael Foley.

Uprava in NS sta sicer prejela razrešnico za svoje delo v preteklem letu, revizijo v letu 2019 pa bo po nasprotnem predlogu opravljala revizijska družba PWC, saj je Deloitte odstopil od revidiranja zaradi potencialnega konflikta.

Danes so se na 23. skupščini sestali delničarji družbe Unior, na kateri so se seznanili s poslovanjem družbe Unior in njenih odvisnih družb v preteklem letu. Skupščina je odločala o uporabi bilančnega dobička, razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in imenovanju revizorja za naslednja tri leta. Družba leto ne bo delila bilančnega dobička, so pa prisotni delničarji izrazili pričakovanja, da bodo v prihodnjem letu deležni dividend, glede na pozitivno poslovanje družbe. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 240.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo več kot 11 % glasovalnih pravic.

Zreče in Ljubljana, 05. junij 2019

Rast poslovanja Skupine Unior ob 100 letnem jubileju

Skupina UNIOR je v letu 2018 dosegla 246,5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 3,1 odstotka več kot v letu 2017 in ustvarila 12,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 6,5 milijonov evrov več od doseženega v letu 2017 in predstavlja 113,4 odstotno povečanje. EBITDA je znašal 30,2 milijona evrov, kar je 7,5 odstotka manj kot v letu 2017.

Družba UNIOR d.d. je v letu 2018 povečala prihodke od prodaje za 4,3 odstotke na 172,4 milijonov evrov, kar je 7,1 milijonov evrov več kot v tem obdobju lani.

V letu 2018 je družba UNIOR d.d. ustvarila 6,8 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je za 952 tisoč evrov manj kot v preteklem letu, ko je družba zabeležila 7,7 milijonov evrov čistega poslovnega izida. Poslovni izid pred izračunanimi odloženimi davki je na enakem nivoju kot leta 2017, prav tako je dosežen EBITDA v poslovnem letu 2018, ki znaša 16,3 milijona evrov, skoraj enak, kot je bil dosežen v poslovnem letu 2017.

Dolg do bank znaša 80,3 milijonov EUR

V Sindicirani kreditni pogodbi št. 06/16-SIN za kovinsko predelovalno dejavnost, ki jo je UNIOR d.d. z bankami (Abanka d.d., Banka IntesaSanpaolo d.d., Nova KBM d.d., Sberbank banka d.d., Gorenjska banka d.d. in NLB d.d.) sklenil 7. 12. 2016, je v točki 14.2 te kreditne pogodbe določilo, da se družba v primeru izplačila dividend oziroma razpolaganje z dobičkom na kakršenkoli drug način v obdobju, v katerem kot kreditojemalec ne izpolnjuje Finančnih zavez, zavezuje kredit v celoti predčasno odplačati v roku 30 dni po pozivu Agenta. Ker UNIOR d.d. finančne zaveze, ki dovoljuje izplačilo dividend, ne izpolnjuje, družba ne sme predlagati izplačila dividend, kajti v nasprotnem primeru banke lahko zahtevajo takojšnje predčasno odplačilo celotnega kredita, ki po stanju 31. 12. 2018 znaša 80,3 milijonov evrov.

Na današnji redni skupščini družbe Cinkarna Celje, d.d. so se delničarji seznanili z letnim poročilom za leto 2018, odločali o delitvi rekordnega dobička za preteklo leto, spremembah statuta, imenovali revizorja za leto 2019, novega člana nadzornega sveta ter upravi podelili pooblastilo za nakup lastnih delnic. Delničarji, ki bodo vpisani pri KDD dne 11.06.2019, bodo prejeli dividende v bruto višini 28,27 EUR na delnico že dne 12.6.2019. Društvo MDS je na današnji skupščini v okviru organiziranega zbiranja pooblastil zastopalo 70 delničarjev – imetnikov 24.438 delnic oziroma 4,93 % na skupščini prisotnega kapitala z glasovalno pravico.

Celje, 4. junija 2019

Cinkarna Celje z rekordnim dobičkom v letu 2018

Cinkarna Celje, d. d., je v letu 2018 ustvarila prihodke od prodaje v višini 164 milijonov EUR, kar je za 13 % manj kot v letu 2017. Prav tako je prodaja nižja tudi od načrtovane v tem letu, in sicer za 13 %. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 142,3 milijonov EUR, kar je 23 % manj od izvoza doseženega v letu 2017 in 18 % manj od načrta. Glavnina izvoza je bila realizirana s prodajo v Nemčijo 30 %, Italijo 12 %, Belgijo 12 %, Turčijo 8 %, Francijo 6 %, Nizozemsko 5 %, Avstrijo 4 %, Srbijo in Poljsko po 3 %. Preostanek izvoza je bil ustvarjen na drugih trgih EU, vzhodnoevropskih trgih in trgih Bližnjega vzhoda.

Čisti dobiček v letu 2018 je dosegel rekordnih 30,6 milijonov EUR. Ta poslovni izid je za 6 % višji od doseženih 28,8 milijonov EUR v letu 2017. Z realiziranim čistim dobičkom smo sicer 6 % pod načrtovanim za leto 2018 (32,6 milijonov EUR dobička).

Vrednost delnic Cinkarne Celje, d. d., se je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2017 do zadnjega trgovalnega dne v letu 2018, na vstopni kotaciji Ljubljanske Borze, zmanjšala iz 216 EUR/delnico na 181 EUR/delnico, oziroma za 17 %. Rast je bila stabilna do meseca maja. V začetku junija je odjeknila novica o morebitnem prevzemu in pognala delnico navzgor, kjer se je ob ceni 274 EUR/delnico odbila in do konca leta počasi izgubljala delež vrednosti. V istem obdobju se je vrednost indeksa SBI TOP zmanjšala za 0,2 %. Podjetje je v letu 2018 izplačalo 21,6 milijonov evrov dividend (193 % več kot leto prej), kar znaša bruto 26,52 EUR dividende/delnico. Dividendna donosnost na dan skupščinskega sklepa je znašala izredno visokih 12,63 % in je ponovno med najvišjimi v industriji pigmenta titanovega dioksida.

V letu 2018 se je glede na preteklo leto obseg investiranja povečal za 70 % in za 8,9 % presegel celo plansko vrednost.

Načrti za 2019 pesimistični?

V Cinkarni Celje načrtujejo, da bodo v letu 2019 ustvarili prihodke od prodaje v višini 167,7 milijonov EUR, s tem je načrt prodaje za 2 % višji od prodaje ustvarjene v letu 2018. Nadalje načrtujejo, da bo čisti dobiček konec leta 2019 znašal 11 milijonov EUR, kar je 63 % manj od doseženega v letu 2018.

Spremenjen statut družbe, novi član nadzornega sveta Luka Gaberščik

Delničarji so podprli predlog sprememb in dopolnitev statuta družbe, ter za novega člana nadzornega sveta z dnem 4.6.2019 za petletni mandat imenovali Luko Gaberščika.

Uprava bo lastne delnice lahko kupovala po višjih cenah

Na današnji 44. redni skupščini so se delničarji seznanili s poslovanje Skupine Triglav v letu 2019 in med drugim potrdili dividendo v višini 2,50 EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta prejela razrešnico za opravljeno delo v letu 2018, revizijo pa bo naslednja tri leta opravljala družba Deloitte revizija, d.o.o. Pooblaščenci Društva MDS so na skupščini zastopali več kot 370.000 glasov delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 2 % glasovalnih pravic.

Ljubljana, 28. maj 2019

Skupina Triglav zabeležila 15 % rast dobička

Skupina Triglav je v ustvarila 97,5 milijonov EUR dobička pred davki, kar predstavlja 15 % rast, donosnost kapitala pa je znašala 10,8 %. Kosmate premije na ravni skupine so na domačem trgu zrasle za 7 %, na Hrvaški je rast znašala 8 %, Srbski trg pa je zrasel za 12 %. Tudi v Črni Gori, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedonijo je skupina beležila rasti obračunanih kosmatih premij. Skupina Triglav tako ohranja vodilni delež na slovenskem trgu z 35,4 % deležem, med tem ko na tujih trgih sodi med top 5 oziroma na 6. mesto v Bosni in Hercegovini ter 9. mesto na Hrvaškem.

Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2018 znaša 24,64 EUR, najvišji zaključni tečaj delnice v preteklem letu pa je znašal 34,50 EUR. 

Uprav in NS predlagala dividendo v višini 2,50 EUR

Uprava in Nadzorni svet sta predlagala, da se od 66,8 milijonov EUR bilančnega dobička, 56,8 milijonov nameni za izplačilo dividende, kar predstavlja 2,50 EUR dividende na delnico. Kljub temu, da je delničar VZMD podal nasprotni predlog, da bi dividenda znašala 2,80 EUR je skupščina podprla predlog Uprave in NS z 97,16 % večino.

Delničarji družbe Save Re, d.d. so na današnji skupščini odločali o rednih zadevah in sicer so se seznanili s poslovanje skupine Sava Re v letu 2018, hkrati pa so odločali tudi o podelitvi bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 31 milijonov EUR (v letu 2017 22,5 milijonov EUR). Dividende v višini 0,95 EUR na delnico bodo izplačane 13.06.2019. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sta na skupščini zastopala preko 200.000 glasov delničarjev, kar predstavlja slabe 2 % osnovnega kapitala družbe.

Ljubljana, 21. maj 2019

Poslovanje Save Re nad načrtovanim

Skupina Sava Re je v letu 2018 pobrala za 546 milijonov EUR premij, kar predstavlja 5,6 odstotno rast, dosežen pa je bil tudi rekorden dobiček v višini 43 milijonov EUR, kar predstavlja 38 odstotno rast.

Podobna dobičkonosnost kljub več škodnim dogodkom - dividenda 0,95 EUR

Donosnost na lastniški kapital je znašala 13,1 % (v letu 2017 je znašala 10,1 %), čisti dobiček pa je znašal 43 milijonov EUR (v letu 2017 31,1 milijonov EUR). Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2018 znašala 21,95 EUR v primerjavi z 20,40 EUR na dan 31.12.2017. Konsolidirani čisti dobiček na delnico pa je znašal 2,76 EUR.

Uprava in NS sta predlagala, da se slaba polovica bilančnega dobička nameni za dividende, kar predstavlja dividendo v višini 0,95 EUR na delnico, ki bo izplačana 13.06.2019.

Danes je v Portorožu potekala 28. skupščina delničarjev Istrabenza, kjer so se delničarji seznanili s poslovanjem družbe v letu 2018 ter na zahtevo delničarjev Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala družbe. Istrabenz Turizem, d.d. je v letu 2018 realizirala 31 milijonov EUR prihodkov, EBITDA pa je znašal 7 milijonov EUR.

Ljubljana in Portorož, 17. maj 2019

 
Nov sporazum o finančnem prestrukturiranju

Istrabenz je v letu 2018 nadaljevala s procesom razdolževanja in poplačevanja dolgov vendar pa kljub temu ni uspela izpolnjevati vseh zavez, zaradi česar je uprava dosegla podpis novega Sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je postal pravnomočen 19. 10. 2018. Sporazum ureja termine prodaje premoženja družbe predvsem z vidika prilagoditve realnim pričakovanjem in okoliščinam na trgu. Z dogovorom je bil odpravljen tudi položaj insolventnosti, ki bi lahko za posledico imel tudi stečaj družbe.

Od začetka leta 2018 so potekali postopki prodaje 100 odstotnega deleža v Istrabenz Turizmu, d.d., aktivnosti pa so bile prekinjene zaradi neizdaje soglasja s strani upnikov. Za zemljišča v Ankaranu in Portorožu, poslovne prostore v Kopru ter 50 odstotni delež v družbi Adriafin, d.o.o., so pogajanja v sklepni fazi. Prodaja naložbe v družbi Zastava Istrabenz Lizing, d.o.o. v Beogradu zaenkrat miruje. 
 
Razrešnica upravi in nadzornemu svetu, revizor in razširitev dnevnega reda

Uprava in člani nadzornega sveta (NS) so prejeli razrešnico za opravljeno delo, revizijo pa bo naslednje tri leta opravljala revizijska družba Deloitte revizija, d.o.o.
Delničarja Finetol, d.d. - v stečaju in Maksima Invest, d.d. - v stečaju sta predlagala, da se izvede zmanjšanje in povečanje osnovnega kapitala, sprva da se le ta zmanjša na zakonski minimum, nato pa poveča s konverzijo terjatev, ki jih ima DUTB do Istrabenza. Delničarji o tem predlogu niso glasovali, saj je bila točka umaknjena z dnevnega reda zaradi nepopolne priprave vseh potrebnih sklepov. K temu je tudi pozval pooblaščenec DUTB.