Društvo MDS

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

• Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 
• iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. 

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz TV Dnevnika SLO1 ob 19.00, z dne 14. maj 2020 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

V Društvu MDS smo prepričani, da bi moral Povzetek revizijskega poročila Ustavno sodišče prepričati, da nemudoma presoja vse napake Banke Slovenije ne pa da se le te »boji« in takoj  začne kritično ocenjevati vsa pretekla in sedanja dejanja Banke Slovenije, ki so predmet presoje US, ne pa da dopušča Banki Slovenije, da ima »dogmatični položaj« in posledično nezmotljivega razlagalca predpisov. 

Predvsem pa je skrajni čas, da Ustavno sodišče preneha »razlagam« in »pojasnilom« Banke Slovenije poklanjati verodostojnost in tehtnost, ki je ravnanja Banke Slovenije ne upravičujejo. 

Če bi namreč ostalo pri sklepu U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017, s katerim je Ustavno sodišče sledilo predlogu Banke Slovenije in zadržalo izvrševanje določil ZBS-1C o dopustnosti revidiranja njenega poslovanja, potem poročilo, ki ga je Računsko sodišče izdalo, ne bi smelo nastati, ugotovljene hude nepravilnosti in z njimi povezana kazniva dejanja pa bi ostale vsej strokovni in drugi javnosti neodkriti.

V Društvu MDS ob koncu želimo spomniti, da je Ustavno sodišče tudi vrhovna avtoriteta za varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin in želimo, da tako tudi deluje sedaj in v bodoče.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. junij 2020 Stran: 5

Predlog vodstva in nadzornega sveta, da Cinkarna Celje v času koronavirusa in negotovosti dve tretjini lanskega bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, za nekatere ni dovolj. Zato je mali delničar celjske družbe predlagal, da se za dividende nameni celoten dobiček.

Zaradi koronavirusa so se številne družbe odločile, da lanskoletnih bilančnih dobičkov ne bodo namenile za izplačilo dividend oziroma da jih bodo izplačali v manjšem obsegu kot sicer. S takšnimi odločitvami so nezadovoljni številni mali delničarji, ki prek stanovskih organizacij ali pa vsak zase po sklicih skupščine vlagajo nasprotne predloge, na podlagi katerih bodo delničarji odločali, da se del, v nekaterih primerih pa celoten bilančni dobiček nameni za dividende. Enega od takšnih predlogov je podal mali delničar Cinkarne Celje.

Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu skupščine, ki bo sredi junija, predlagala, da se od bilančnega dobička v višini 15,85 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 10,5 milijona evrov oziroma 13,2 evra za delnico. Takšen predlog sta utemeljila s tem, da predlagana delitev bilančnega dobička ustrezno odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja primerno dividendno donosnost in s tem izpolnjuje interese in pričakovanja lastnikov skladno s trenutnimi negotovimi makroekonomskimi razmerami, na katere vpliva tudi koronavirus. Cinkarna Celje je sicer skoraj celoten predlanski bilančni dobiček v višini 22,84 milijona evrov lani namenila za dividende. Takrat je dividenda znašala 28,27 evra na delnico.

Toda predlagana višina dividende ni pogodu malemu delničarju Igorju Kohnetu. Ta je v nasprotnem predlogu predlagal, da se za dividende nameni celoten bilančni dobiček, torej v višini 15,85 milijona evrov. Takšen predlog je Igor Kohne med drugim utemeljil s tem, da izplačilo celotnega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe. Mimogrede, kot eden od delničarjev Pivovarne Laško Union, ki jo je pred petimi leti prevzel Heineken, je s prodajo delnic Kohne takrat iztržil okoli 1,15 milijona evrov.

Ali bo predlog Kohneta podprt, bo odvisno od volje države, ki prek povezanih organizacij – Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – obvladuje okoli 45 odstotkov delnic Cinkarne Celje. Zadnjih treh letnih skupščin so se namreč udeležili delničarji, ki obvladujejo dobrih 60 odstotkov glasovalnih pravic družbe. Upoštevaje takšno udeležbo lahko sklepamo, da bodo državne organizacije imele zadnjo besedo o tem, koliko dividend bo Cinkarna Celje izplačala.

Rast prodaje

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 15. april 2020 Stran: 6

Pri prevzemni ponudbi za delnice Minerva bo sodišče ugotavljalo, ali se 12-mesečni rok za določitev cene za nazaj ugotavlja od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, ali od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena.

Prevzemna ponudba za nakup delnic družbe Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, je uspela. Prevzemni prag ni bil določen, ponudbo pa je sprejelo osem delničarjev, ki so imeli skupaj v lasti 6,38 odstotka delnic Minerva. S tem so povezane osebe, med katerimi so člani organov upravljanja in nadzora družbe, lastništvo v Minervu, ki si z izkušnjami pri rušenju objektov in izkopov z razstrelivi obeta zajeten zalogaj poslov pri gradnji drugega tira, povečale na 86,5 odstotka.

Potem ko je konec lanskega leta Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaradi usklajenega delovanja družbi pooblaščenki Pomin in več pravnim in fizičnim osebam odvzela glasovalne pravice v Minervu, so bile te prisiljene objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic. Čeprav je ATVP po izteku ponudbe sklenila, da je bila ta uspešna, obstajajo precejšnje možnosti, da bi bila takšna odločitev lahko razveljavljena.

Zoper odločbo, s katero je ATVP januarja letos dovolila prevzem Minerva po ceni tri evre za delnico, so državno odvetništvo in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) skupaj s še dvema malima delničarjema Minerva vložili tožbo na upravno sodišče. Po pojasnilih državnega odvetništva so poleg tožbe vložili še začasno zadržanje odredbe zaradi odprave omenjene odločbe ATVP. »V zadevi smo ugotovili obstoj določene pravne praznine v zakonu v škodo javnega interesa, ki se kaže v pomanjkljivosti veljavne zakonodaje. Izpodbijana odločba ATVP je zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v zakonu neustrezna,« so pojasnili na državnem odvetništvu. Na dodatno vprašanje, v katerem delu prevzemne zakonodaje so zaznali pravno praznino, niso odgovorili, ker »gre za odprt sodni postopek«.

Odvzete glasovalne pravice

Po pojasnilih predsednika Društva MDS Rajka Stankoviča zakon o prevzemih določa, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo ponudbe. »Gre za pravno vprašanje, ali se 12-mesečni rok za nazaj ugotavlja od objave prevzemne ponudbe v skladu z zakonom o prevzemih ali od objave prevzemne ponudbe, ki s časovnega vidika krši zakon o prevzemih, kar pa je mesece ali leta prepozno,« je dejal Stankovič. Ob tem je poudaril, da je jasno, da nihče ne more uživati koristi od kršitve zakona, zato je treba 12-mesečni rok ugotavljati od trenutka, ko bi ponudba morala biti objavljena v skladu z zakonom, in ne od trenutka, ko je bila s kršitvijo zakona dejansko objavljena. In ravno v tem naj bi bila pravna praznina, ki je državno odvetništvo spodbudila k tožbi proti ATVP, je dejal Stankovič.

Po njegovem prepričanju bi morala znašati prevzemna cena za delnico Minerva 9,91 evra. Po tej ceni je bil namreč 21. decembra 2018 sklenjen posel z delnicami med povezanimi osebami, »kar pomeni, da so kontrolni delež v Minervu še povečale«, je opozoril Stankovič. Ker člani organov upravljanja in nadzora družbe ter druge povezane osebe niso podali prevzemne ponudbe manjšinskim delničarjem za odkup delnic Minerva po ceni 9,91 evra, s katero bi jim bila zagotovljena enakopravna obravnava, so mali delničarji zahtevali, da ATVP povezanim osebam odvzame glasovalne pravice, kar se je tudi zgodilo.

Toda po mnenju Stankoviča je ATVP zakonski rok za izdajo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic domnevno nezakonitim prevzemnikom prekoračila za štiri mesece: »ATVP je nato 20. decembra 2019 vendarle pritrdila opozorilom manjšinskih delničarjev, da nezakoniti prevzemniki v Minervu kontrolo uresničujejo v nasprotju z zakonom o prevzemih, zaradi česar ne smejo uresničevati glasovalnih pravic.« Tri dni kasneje, v ponedeljek, 23. decembra, naključno ali ne leto in dva dni po spornem poslu (9,91 evra za delnico), je Proeks skupaj s povezanimi osebami objavil prevzemno namero za nakup vseh delnic družbe, ki jih še ni imel v lasti. Mesec kasneje je sledila prevzemna ponudba v višini tri evre za delnico. Vsi posli v letu pred objavo prevzemne namere so bili namreč sklenjeni za največ tri evre za delnico. Toda po prepričanju Stankoviča je omenjena ponudba, upoštevaje vse okoliščine, 70 odstotkov nižja od tiste, ki bi jo prevzemniki dejansko morali ponuditi.

Nekajmesečna zamuda?

Po pojasnilih ATVP mnenje revizorja, da cena ni primerna, ni razlog, da ATVP ne bi izdala dovoljenja za prevzem. Začetka upravnega spora, ki sta ga sprožila državno odvetništvo in MDS, na ATVP niso komentirali, ker postopkov, ki še potekajo, ne komentirajo. Razlog za odločitev o objavi prevzemne ponudbe za nakup vseh delnic po ceni tri evre za delnico pa bodo »predstavili v upravnem sporu«.

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

Ljubljana, 10. marec 2020

• Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
• Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
• Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
• Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
• Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
• Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
• Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
• Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
• Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
• Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
• Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
• Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
• Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 06. januar 2020 Stran: 7

Potem ko je, zaradi usklajenega delovanja, agencija za trg vrednostnih papirjev povezanim osebam zamrznila več kot dve tretjini delnic Minerva, je nedavno skupščino te minerske družbe odločil paket 10,5 odstotka delnic, ki je v zadnjega pol leta že nekajkrat zamenjal lastnika.

Zaradi usklajenega delovanja je ATVP članom organov upravljanja in nadzora v Minervu zamrznila več kot dve tretjini glasovalnih pravic.

Ker delujejo usklajeno in ker po presegu prevzemnega praga niso objavili prevzemne ponudbe, je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec decembra družbi pooblaščenki Pomin in več fizičnim ter pravnim osebam v minerski družbi Minervo odvzela glasovalne pravice. Ti so bili pred božičnimi prazniki zato primorani objaviti prevzemno namero za odkup vseh delnic Minerva, ki ji mora v tem mesecu slediti prevzemna ponudba. Toda po mnenju predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankovića se tudi po radikalni odločitvi ATVP v Minervu še naprej krši prevzemna zakonodaja.

Proti koncu leta 2018 je Minervo, ki se ukvarja z miniranjem, vrtanjem in izkoriščanjem rudnin, prodal tri hčerinske družbe. Ključna med njimi je bila Proeks, ki je leta 2018 ustvarila 2,25 milijona evrov prihodkov od prodaje in 147 tisočakov čistega dobička, prodana pa je bila za 113.000 evrov. Za drugi dve, Minervo control in Vibrolab, laboratorij za meritve v gradbeništvu in rudarstvu, je kupnina znašala devet tisočakov za vsako. Največji lastnik Proeksa, z 38 odstotki delnic, je postal predsednik uprave Minerva Vojko Reven, preostalo lastništvo pa si je razdelilo še sedem fizičnih oseb, ki imajo v Minervu oziroma prodanih hčerinskih družbah vodstvene oziroma nadzorniške funkcije. Na enak način so si razdelili lastništvo Vibrolaba in Minerve control. Poleg lastništva v omenjenih družbah so člani organov vodenja in nadzora skupine Minervo pridobili tudi nekaj odstotkov delnic Minerva. Z nakupom teh delnic je osmerica, upoštevaje, da je bila pred tem že lastnica delnic Minerva, po Stankovićevi oceni presegla prvi prevzemni prag v višini 33 odstotkov vseh delnic.

Odločila je desetina delnic

Prav tako osmerica obvladuje dobro tretjino delnic v družbi pooblaščenki Pomin, ta pa je s 44,83 odstotka največja posamična lastnica Minerva. Zato je k delnicam Minerva, ki jih imajo v lasti, treba prišteti še delnice, ki jih ima v Minervu v lasti Pomin, je dejal Stanković. Ker tako obvladujejo približno 80 odstotkov delnic Minerva, bodo morali objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic, ki jih nimajo v lasti, je dodal.

Ob tem je spomnil, da sta po lanskoletni julijski skupščini Vojko Reven in predsednik Minervovega nadzornega sveta Matevž Turk prodala vsak po okoli 5,2 odstotka delnic Miranu Lavrenčiču iz Izole. Ta je dobrih deset odstotkov delnic novembra lani preprodal Mirko Turku. Le nekaj dni, preden je ATVP osmerici 20. decembra odvzela glasovalne pravice, pa je Mirko Turk delnice Minerva prodal Mitji Peternelu. »Ta prodaja delnic se je zgodila, ker je obstajala bojazen, da bo tudi Mirko Turk v Minervu ostal brez glasovalnih pravic,« je prepričan Stanković. Poudaril je, da je isti dan, ko je pridobil 10,5 odstotka delnic, Peternel pooblastil Revna za glasovanje na skupščini, ki je bila 24. decembra.

Ravno paket 10,5 odstotka delnic je bil ključen, da malim delničarjem, ki so združili moči in skupaj obvladujejo 10,2 odstotka delnic, na nedavni skupščini ni uspelo s predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta, nezaupnico predsedniku uprave Revnu in zahtevo za posebno revizijo. Glasovanje z 10,5 odstotka delnic so Revnu, ki je na skupščini zastopal še enega od delničarjev, ki ima v lasti 1,4 odstotka delnic Minerva, povezani mali delničarji poskušali preprečiti, a pri tem niso bili uspešni. Zato so napovedali spodbijanje sprejetih skupščinskih sklepov.

Na današnji izredni skupščini Cinkarne Celje d.d. je skupščina namesto Boruta Jamnika, ki je odstopil s položaja predsednika in člana NS Cinkarne Celje izvolila Maria Gobba z 53,59 % večino, ki je bil skupni kandidat Modre zavarovalnice in Generali skladov. Za ogled TV prispevka novinarke Barbare Štor iz TV Dnevnika ob 19.00 z dne 23.12.2019 si lahko ogledate TU ali s pritiskom na sliko.

dr. Mario Gobbo, magister biokemije, doktoriral pa je iz managmenta na Wharton School Univerzi v Pensilvaniji. Ima več kot 30 letne izkušenj iz področja dela finančnih institucij, farmacevtske industrije, biotehnologije, telekomunikacij, nafte, plina in energijo. Bil je dolgoletni glavni direktor v Natexis Bleichroder, pred tem pa je delal kot partner v azijskih Healthcare skladih. Med drugim je delal tudi kot vodja oddelka za znanosti na International Finance Corporation, delal je v Skupini Svetovne banke, v Lazard Brothers v Londonu, Continental Illinois National Bank, švicarski Bank Corporation International Ltd in drugih uglednih finančnih institucijah. Zaposlen kot neodvisni svetovalec v lastnem podjetju. Trenutno je že drugi mandat tudi nadzornik v Zavarovalnici Triglav.

Za ogled 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 1 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Za ogled 14 nujne seje Komisije za nadzor javnih financ - 2 del z dne 11.12.2019 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Sprejeti sklepi z dne 11.12.2019:

1. Komisija DZ za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi poročilo o uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti naložbe v družbo Antenna TV SL ter poročilo o ravnanju članov organov nadzora in uprave Telekoma v primeru spora z družbo Antenna Gropu glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje Državnemu zboru.
2. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v roku 60 dni pripravi odziv in podrobno poročilo na postavljena vprašanja s strani Društva Malih delničarjev Slovenije glede problematike Antenna TV Sl, ki so bila postavljena na skupščini Telekoma Slovenije v primeru sora z družbo Antenna Group glede družbe Antenna TV SL, in ju posreduje državnemu zboru.
3. Komisija poziva Vlado RS, da naloži SDH, da v poročilu iz prejšnjega sklepa navede tudi podatke o odpravninah bivših predsednikov oz. članov uprav družbe Telekom.

Sklic 14. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ si lahko ogledate TU, zahtevo poslanske skupine SDS pa si lahko ogledate TU.

Po zavrnitvi predloga za začetek likvidacijskega postopka Istrabenza je slišati, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot edina finančna upnica družbe predlagala upniško prisilno poravnavo. Razkrivamo, kaj je v ozadju prevzemne namere za nakup vseh delnic.

Na današnji skupščini Istrabenza delničarji niso s potrebno večino podprli začetka likvidacijskega postopka koprskega holdinga. Takšen scenarij je uprava družbe Istrabenz podala, ker je potem, ko ji je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala vsa posojila, postala insolventna. Kako se bodo poslej odvijali dogodki, je težko napovedovati. Med možnostmi, ki se omenjajo, so začetek stečaja, podaljšanje ročnosti posojil, upniška prisilna poravnava, v kateri bi bili obstoječi lastniki razlastninjeni, namesto njih pa bi stoodstotna lastnica Istrabenza kot edina finančna upnica postala DUTB, in sklic še ene skupščine, na kateri bi se ponovno odločalo o likvidaciji. Po neuradnih podatkih naj bi se v DUTB odločili za začetek upniške prisilne poravnave.

Skupščine so se udeležili delničarji, ki imajo skupaj v lasti 78,5 odstotka kapitala, likvidacijo pa sta podprli okoli dve tretjini prisotnih glasov. Da bi se lahko začela likvidacija, bi jo moralo podpreti vsaj 75 odstotkov na skupščini prisotnih glasov. Kateri delničarji so nasprotovali likvidaciji, danes uradno še ni bilo znano, saj zapisnik skupščine še ni bil objavljen. Po dostopnih informacijah pa ji je med drugimi nasprotovala družba BSL, v kateri je direktor Andrej Toš mlajši, sin odvetnika Andreja Toša. Le nekaj dni pred skupščino je BSL 8,24 odstotka Istrabenzovih delnic odkupil od Gorenjske banke, ki jo pred nekaj meseci prevzela srbska AIK banka v lasti Miodraga Kostića, katerega odvetnik je Andrej Toš.

Zaseg delnic ni bil izpodbojen posel

BSL se je sicer pred meseci potegoval za nakup polovičnega lastniškega deleža družbe Adriafin (druga polovica je v lasti Luke Koper), ki ima v lasti 78 odstotkov delnic družbe Vinakoper, ta pa upravlja približno 600 hektarjev zemljišč. Tik pred zaključkom je bil prodajni postopek Adriafina ustavljen. Kot so utemeljili v DUTB, zaradi prenizkih ponudb. Andrej Toš mlajši je pred dnevi pojasnil, da se je BSL za nakup Istrabenzovih delnic odločil, ker so bili prepričani, da so oddali najboljšo ponudbo, ki je ustrezala vsem cenitvam, o tem, zakaj ni bila sprejeta, pa niso prejeli zadovoljivih pojasnil. Zato so se odločili, da bodo pojasnila terjali kot lastnik Istrabenza.

Med možnimi razlogi, da nekateri delničarji niso podprli likvidacijskega postopka, se omenja možnost, da bi želeli, da Istrabenz konča v stečaju. To bi pomenilo, da bi ključno besedo v koprski družbi prevzel stečajni upravitelj. Očitno nekateri v tem primeru računajo, da bi bilo možno v stečajnem postopku izpodbiti zaseg delnic Istrabenza turizma s strani DUTB pred nekaj meseci. Ta je imela svoje terjatve do Istrabenza zavarovane tudi z delnicami Istrabenza turizma, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Toda kot je povedal izkušeni stečajni upravitelj Marko Zaman, ki predseduje Zbornici upraviteljev Slovenije, v morebitnem stečajnem postopku zasega delnic ne bi bilo možno izpodbiti, saj ni šlo za dejanje dolžnika, ampak upnika. »V podobnih primerih so možne odškodninske tožbe proti upniku, če bi bili oškodovani drugi upniki,« je dodal Zaman. Razen DUTB pa Istrabenz po dostopnih podatkih nima drugih upnikov.

Za svojstven zaplet je tik pred skupščino poskrbela družba Intus Invest, 12,95-odstotna lastnica Istrabenza. Ta je danes objavila prevzemno namero za nakup vseh Istrabenzovih delnic. V Intusu Investu ima polovični lastniški delež Peter Krivc, polovičnega pa Axor holding. Slednji ima delnice izdane na prinosnika, med največjimi lastniki pa naj bi bila nekdanji generalni direktor družbe ACH Herman Rigelnik in njegov sin Matej Rigelnik. Intus Invest ima med drugim v lasti 61,2-odstotni delež v Termah Topolšica, Axor holding pa tričetrtinski lastniški delež družbe Union hoteli.

Prevzem zaradi davčnega ščita

Zakaj so se konkretno odločili za objavo prevzemne namere, Krivc ni želel razkriti, pojasnil pa je, da želijo maksimizirati vrednost lastniškega deleža v Istrabenzu. V zakonskem roku (najkasneje v 30 dneh) bo sledila prevzemna ponudba, pri čemer bo cena primerna glede na stanje družbe, je napovedal. Po ocenah poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi bila lahko srž prevzemne ponudbe visoka davčna izguba Istrabenza, ki je konec lanskega leta znašala skoraj 274 milijona evrov. Če poenostavimo, ta izguba bi Intusu Investu s povezanimi osebami lahko omogočala davčni ščit oziroma polovično plačilo davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček, torej namesto 19 odstotkov le 9,5 odstotka.

Kot so danes sporočili iz Društva mali delničarji Slovenije MDS, ima skoraj deset odstotkov Istrabenzovih delnic v lasti 9.035 malih delničarjev. Nazadnje so delnice, po vsega skupaj 2,5 centa za delnico, lahko prodali aprila 2016. Če bi ponudba Intusa Investa znašala en evro za delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 evra. Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi moral Intus za nakup vseh delnic, ki jih še nima v lasti, zagotoviti 4,5 milijona evrov, so dodali v MDS.

Medij: SIOL Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 26. oktober 2019 Za ogled članka pritisni: TUKAJ

Istrabenz, nekoč eden najpomembnejših domačih finančnih holdingov, ne gre v likvidacijo. Kdo ga je preprečil in kaj objavljena prevzemna namera pomeni za državne načrte s turizmom?

Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani pod imenom slaba banka, na današnji skupščini Istrabenza ni uspelo prepričati ostalih delničarjev in izglasovati sklepa o začetku likvidacije holdinga.

Za to bi namreč potrebovali najmanj glasove treh četrtin prisotnih delničarjev, ki pa jih niso imeli. Po naših informacijah so proti likvidaciji glasovali delničarji, ki so imeli v rokah okoli tretjino delnic.

Država zdaj preigrava različne možnosti. Ena od njih je izpeljava postopka upniške prisilne poravnave, na podlagi katerega bi razlastili dosedanje delničarje, DUTB kot največja upnica Istrabenza pa bi v naslednji fazi prevzela njegovo lastništvo. 

Burno dogajanje pred skupščino

Da se bo na skupščini zapletlo, je bilo mogoče slutiti že pred dnevi. Za dodaten preobrat pa je danes zjutraj poskrbel eden od večjih lastnikov Istrabenza, podjetje Intus Invest, ki je objavil namero za prevzem koprskega holdinga.

Pozneje se je namreč uresničila naša napoved, da bodo posamezni delničarji likvidaciji nasprotovali, ker bi presodili, da se jim bolj izplača delnice prodati potencialnemu prevzemniku.

Na dogajanje so se že odzvali v Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković. Opozarjajo, da ima Istrabenz še vedno 9.305 malih delničarjev, ki imajo v lasti nekaj manj kot deset odstotkov vseh delnic. Pričakujejo, da bo Intus Invest zanje ponudil bistveno več od borzne cene, ki trenutno znaša 2,5 centa.

Če bo prevzemna ponudba znašala en evro na delnico, bi ti mali delničarji v povprečju dobili dobrih 53 evrov. "Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič," so poudarili.

Že prejšnji teden smo poročali, da utegne DUTB pri svojih načrtih naleteti na oviro. Za potrditev sklepov o prenosu celotnega Istrabenzovega premoženja na slabo banko in njegovi likvidaciji namreč potrebuje glasove treh četrtin delničarjev. Za zdaj ni jasno, ali jih ima. V zadnjih dneh se je namreč okrepil tabor nasprotnikov likvidacije.