Aerodrom Ljubljana
Adria na smrtni postelji
Medij: Žurnal24 Avtorji: I.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 12. 2010 Stran: spletna izdaja 16.07
Mali delničarji v pismu z naslovom "Adria Airways na smrtni postelji, Uprava še vedno v sedlu" odgovarjajo na pismo upravi o izgubi v družbi.
"Številke so zgovorne same po sebi. Družba Adria je potrebna temeljitega prestrukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti," v odzivu na pismo uprave pišejo v Društvu malih delničarjev (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković. Uprava družbe, s prvopodpisanim Tadejem Tufkom in Maksom Tajnikarjem, je konec novembra delničarjem napisala pismo, v katerem piše o veliki izgubi v družbi. "Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005, 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom. V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini 7 milijonov evrov," besede iz pisma navajajo mali delničarji.
Pozivajo k zamenjavi uprave
Uprava družbe se po besedah malih delničarjev resnosti stanja zaveda, a je kljub temu nesposobna prestrukturirati družbo v skladu s strateškimi cilji. Družba po mnenju malih delničarjev ne izkorišča obstoječih zmogljivosti, zaupanje vanjo pa naj bi izgubili tudi lastniki. "Ker finančno shirana družba PDP kot družba v posredni lasti Republike Slovenije finančnih sredstev nima v izobilju, hkrati pa so doumeli, da je Adria Airways vreča brez dna, so v posel poskušali pritegniti še pomembne upnike in poslovne partnerje družbe," pišejo v pismu. "Pozivu se je odzvala samo družba Aerodrom Ljubljana, ki naj bi svoje terjatve do Adrie konvertirala v lastniški delež." Dokapitalizacija je po besedah društva sicer bila izvedena, vendar na način, ki pomeni nezaupnico upravi.
Zato, kot še pišejo v pismu, že dlje časa pozivajo k menjavi uprave. Argumentom, da naj bi bila za slabo stanje v družbi kriva vulkanski pepel in prenova vzletne steze na Brniku, ne verjamejo. "Tako Tufek kot Tajnikar sta pomembna člana največje vladajoče stranke," pišejo in zaključujejo: "Kot da se iz primera Istrabenz nismo ničesar naučili, bomo zaradi nam povsem nerazumljivih apetitov politikantskih direktorjev kmalu pokopali še eno nekoč paradno slovensko podjetje."
Adria Airways menda na smrtni postelji
Medij: Finance Avtorji: Aleš Perčič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 12. 2010 Stran: spletna izdaja 15.08
"Številke o poslovanju družbe so zgovorne same po sebi. Adria je potrebna temeljitega prestrukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti," sporočajo iz Društva - Malih delničarjev - MDS.
Iz Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, so se danes odzvali na pismo, ki jim ga je konec novembra poslala uprava Adrie Airways , ki jo vodi Tadej Tufek.
Adria je v pismu delničarje obvestila o poslovanju družbe. V pismu navaja: "Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005; 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom/.../ V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini sedmih milijonov evrov".
Kot so zapisali v MDS, so številke zgovorne same po sebi, zaradi česar menijo, da je Adria je potrebna temeljitega prestrukturiranja, sicer so ji šteti dnevi.
"Uprava ni sposobna prestrukturiranja"
Skoraj vsa Evropa, razen vzhoda, poslovno že okreva
Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 25. 10. 2010 Stran: 37
Datum: 25. 10. 2010 Stran: 37
Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Letalska industrija je vedno tista, pri katerih državne in naddržavne administracije z veliko lahkoto najdejo dodatne finančne vire, saj gre za nadstandardno dejavnost, poleg tega pa se letalsko industrijo pogosto obravnava kot velikega onesnaževalca okolja.
Zadnji je primer Nemčije, ki je uvedla državne takse (8 evrov za kratke, 20 za srednje in 40 evrov za dolge proge) in jih bo začela pobirati 1. januarja 2011. Vendar svetovna letalska industrija proizvaja vsega dva odstotka izpustov ogljikovega dioksida, ki jih v ozračje spušča človek. Na nedavni 37. letni skupščini Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) na sedežu organizacije v Montrealu so člani po besedah predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja sprejeli pomembne samoomejitvene ukrepe.
O čem govori sprejeta resolucija o onesnaževanju?
O dovoljenih izpustih in rokih od leta 2012 do 2020, ki jih bo treba spoštovati v svetovnem letalstvu - tako o ogljikovem dioksidu, kot o izpustih trdih delcev. To je velik dosežek, saj gre za edini okoljevarstveni sporazum, ki ga je podprla večina držav. Kiotskega sporazuma niso sprejele ZDA, Københavna Kitajska. Poleg tega pa se morajo proizvajalci letal, prevozniki in letališča čim bolj uskladiti, kar Evropa že počne. Čim krajši in čim hitrejši postanki, s čim manjšo porabo energije in po čim bolj varčni poti.
Poleg tega se je Slovenija potegovala za mandat v svetu ICAO.
In ga dobila, tako da je Slovenija prvič prišla na vrh v letalstvu tudi v najvišjem organu, ki je tudi del OZN (kot del Ekonomskega in socialnega sveta OZN). Uradni predstavnik z diplomatskim statusom je Alojz Krapež, ki bo v triletnem mandatu v svetu ICAO zastopal države skupine CERG (Central European Rotation Group), v kateri so od novembra 1992 Češka, Madžarska, Romunija in Slovaška, od oktobra 2002 Slovenija in od lani še Bolgarija in Poljska. Poleg tega bo naš predstavnik zastopal del politike, ki je ne pokrivajo Francija, Anglija, Italija.
Kakšen je lahko učinek takšne funkcije?
Predlagal sem že, da naj zdaj čim prej pripelje eno od mednarodnih konferenc v Slovenijo. Recimo pravno konferenco ICAO, ker 2000 ljudi Slovenija ne more sprejeti, med 500 in 800 pa lahko. Druga ključna prednost je, da si pri viru informacij, pomembno je tudi, da imaš predstavnika, saj je osnovni problem Slovenije še vedno nerazpoznavnost. Čeprav ima mala Slovenija vse - proizvodnjo letal (Pipistrel, ki težko prodira v ZDA, ker Slovenija z njo nima sporazuma), svojega prevoznika, svoj šolski center, Adria ima svoj vzdrževalni center, ki je na svetovni ravni, imamo tri letališča, med njimi moderno osnovno letališče.
Bo na Brniku zato pristal kakšen severnoameriški prevoznik?
Člani sveta so uradniki in bi to težko dosegli, lahko pa najdejo kakšen stik. Podobno, kot se zdaj trudi naš predsednik Danilo Türk na svojih poteh po svetu. Nam je že pomagal.
Na Brniku ste nedavno postali solastniki Adria Tehnike?
Skupščina Adrie zahtevala tudi reorganizacijo
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 09. 2010 Stran: 11
Delničarji Adrie Airways so na današnji skupščini soglasno potrdili predlagani sklep o dokapitalizaciji družbe v višini 2,5 milijona evrov. Lastniki so sprejeli tudi predlog malih delničarjev, da vodstvo podjetja v 90 dneh posreduje pisno poročilo o ukrepih za izboljšanje poslovanja.
Kot so sporočili iz slovenskega letalskega prevoznika, bodo družbo dokapitalizirali njen največji latnik, to je Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), in trije poslovni partnerji Adrie Airways. Ti glede na podatke Društva malih delničarjev še niso znani. V lastništvo morda prihajajo znane turistične agencije, medtem ko naj Petrol ne bi želel vstopiti v lastništvo, Aerodrom Ljubljana pa naj bi o tem še razmišljal.
Vendar Aerodrom Ljubljana, kot so sporočili iz podjetja, ne namerava vstopiti v lastništvo Adrie Airways prek dokapitalizacije družbe, odprta ostaja le možnost lastniškega vstopa v Adriino hčerinsko družbo Adria Tehnika.
S tem bi Aerodrom Ljubljana pretovoril svoje terjatve do Adrie Airways v višini 4,3 milijona evrov, ki so sicer zavarovane z rezervnimi deli za letala, v lastniški delež Adrie Tehnika, ki se ukvarja z vzdrževanjem letal.
KZ-FIN v likvidaciji
Datum skupščine:
31.08.2010 - 08:30
Naslov:
na sedežu družbe Ulica Jožeta Jame 12, Ljubljana.
Vir objave:
UL RS štev.62/2010, z dne 30.07.2010, stran 2051
Status:
arhivirana Država dividende črpa tudi iz močno zadolženega Darsa
Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2010 Stran: 26
Ljubljana - Čeprav je Dars močno zadolžen - dolga ima že za več kot štiri milijarde evrov - si bo država letos izplačala za 2,95 milijona evrov dividend. Za pokrivanje finančnih obveznosti, ki so nastale ob gradnji avtocestnega križa, bo družba od lani zabeleženega 11,64 milijona evrov bilančnega dobička sicer namenila 8,17 milijona evrov, dobrih pol milijona evrov pa za druge rezerve iz dobička.
Ob tem velja spomniti še, da si je država letos kljub krizi že zagotovila dividende v Aerodromu Ljubljana, kjer je prav tako večinska lastnica. Po nasprotnem predlogu bo družba namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico izplačala 0,63 evra. Namesto 1,83 milijona evrov od dobrih treh milijonov evrov lanskega bilančnega dobička si bodo tako delničarji razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem bo država samo iz naslova prednostnih participativnih delnic prejela 1,37 milijona evrov dividend.
Nasprotno država ni podprla izplačila dividend v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki ima več kot 100.000 malih delničarjev. Enako pa velja tudi za Zavarovalnico Triglav, ki ima okoli 30.000 malih delničarjev, država pa je neposredno in posredno njena večinska lastnica. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so sicer z nasprotnim predlogom skušali doseči, da bi zavarovalnica od več kot 250 milijonov evrov lanskoletnega bilančnega dobička za dividende namenila 2,27 milijona ewov oziroma 0,10 evra bruto na delnico.
Država za več dividend iz Aerodroma
Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 06. 2010 Stran: 23
Ljubljana - Država, ki je neposredno in posredno večinska lastnica Aerodroma Ljubljana, je na včerajšnji skupščini uspela z nasprotnim predlogom na delitev dividend. Namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico bodo tako lastniki prejeli 0,63 evra dividende.
Uprava in nadzorni svet sta v sklicu predlagala, da se za dividende nameni 1,83 milijona evrov od dohrih treh milijonov evrov lanskega bilančnega dobička. Na predlog države pa si bodo delničarji zdaj razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem bo država samo iz naslova prednostnih participativnih delnic prejela 1 ,37 milijona evrov dividend, medtem ko bi jih po prvotnem predlogu okoli milijon evrov. Lastniki navadnih delnic si bodo na predlog države razdelili 1,22 milijona evrov dividend, preostali bilančni dobiček pa bodo namenili v druge rezerve.
Nekateri mali delničarji in tudi uprava z Zmagom Skobirjem na čelu so opozarjali, da bi lahko izplačilo višjih dividend upočasnilo nadaljnji razvoj družbe in načrtovane investicije. »Lastniki imajo pravico do dviga dividend, to pravico so izkoristili, večina je glasovala za.
Z bilančnim dobičkom, ki ne gre za izplačilo dividend, Aerodrom Ljubljana financira svoje naložbe in razvoj. Trenutno je še posebno pomembno, da krizi navkljub ne zaustavljamo ključnih naložb in da sledimo srednjeročnemu razvojnemu načrtu. To je pomemben pogoj za uresničevanje vizije Aerodroma Ljubljana in za dolgoročno zagotavljanje primernih in stabilnih donosov za vlagatelje,« je po skupščini povedal Skobir.
Nerazumljivo ravnanje predstavnikov države na skupščini Aerodroma Ljubljana
Predstavnika Društva MDS - vodja OMD Aerodroma Peter Maren in pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko sta se udeležila današnje skupščine Aerodroma. Bila sta presenečena nad nasprotnim predlogom države, kot neposredne in posredne večinske lastnice Aerodroma Ljubljana, da namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico lastnikom nameni 0,63 evra dividende, saj je s tem ogrožen razvoj družbe.
Ljubljana, 23 junija 2010
Tej odločitvi so nasprotovali številni mali delničarji, ki so menili, da gre za nepotrebno izčrpavanje družbe. Predlog razdelitve dobička v višini 1,83 milijona evrov od dobrih 3 milijonov evrov lanskega bilančnega dobička bi bil več kot primeren. Na predlog države pa so razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem ne gre zanemariti težkega položaja Adrie Airways, katerega ena izmed upnic je prav Aerodrom Ljubljana, hkrati pa bo tako visoko izplačilo upočasnilo nadaljnji razvoj družbe in načrtovane investicije.
Na skupščini je bilo dano zagotovilo, da bo družba Aerodrom Ljubljana pristopil h kapitalski povezavi z Adrio Airways in vstrajala toliko časa, dokler bo ta investicija ekonomsko upravičena. Seveda pa je to pogojeno tudi z morebitno spremembo v upravnem odboru te družbe in morda tudi dodatnim članom ali pa zamenjavo na ravni izvršnih direktorjev, saj Aerodrom Ljubljana želi z potencialno investicijo aktivno upravljati.
AERODROM LJUBLJANA
Datum skupščine:
23.06.2010 - 13:00
Naslov:
v dvorani Aerodroma Ljubljana, d.d. /nova parkirna hiša/, Zg. Brnik 130a, Brnik-aerodrom.
Vir objave:
UL RS štev.40/2010, z dne 21.05.2010, stran 1220
Status:
arhivirana Aerodrom Ljubljana naj bi izplačal dividende
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2010 Stran: 22
Na skupščini podjetja Aerodrom Ljubljana, ki bo 23. junija, bodo delničarji odločali o razdelitvi dobrih treh milijonov evrov bilančnega dobička. Po predlogu se bo iz skupnega zneska namenilo 1,83 milijona evrov za dividende v višini 0,43 evra po delnici, preostanek bilančnega dobička pa naj bi namenili za druge rezerve iz dobička.
