Aerodrom Ljubljana

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Medij: Žurnal24 Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 28. 12. 2011 Stran: 3

Lekcija. Namen prevzemne zakonodaje ni v zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom.

Prvi mož Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj je svoji kolegici Dagmar Komar iz agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) države poslal pravo lekcijo.

"Državni upravljalci premoženja ne razumejo dveh osnovnih načel prevzemne zakonodaje: načela enakopravne obravnave vseh delničarjev in načela zaščite malih delničarjev," ji je sporočil. "Namen pre odaje ni v zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom. vzemne zakonodaje ni v retroaktivni zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom, prav tako namen prevzemne zakonodaje ni preprečevanje nepopravljive škode državnemu premoženju," je še sporočil Komarjevi.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 28. 12. 2011 Stran: 19

Ljubljana - »Namen prevzemne zakonodaje ni v retroaktivni zaščiti državnih lastnikov, ki so ravnali v nasprotju z zakonom, prav tako namen prevzemne zakonodaje ni preprečevanje 'nepopravljive škode državnemu premoženju' in preprečevanje 'nepovratnega zmanjšanja' tega, četudi bi držalo, da se bo zaradi izgube glasovalnih pravic premoženje države res zmanjšalo,« so se na pobudo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe za spremembo zakona o prevzemih odzvali na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Kot smo že poročali, državi in državnim podjetjem znova grozi izguba glasovalnih pravic v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM. Odvzem glasovalnih pravic državi in državnim podjetjem je znova postal aktualen v začetku meseca, ko so ustavni sodniki ocenili, da je bila avtentična razlaga prevzemne zakonodaje, s katero je država sredi letošnjega leta onemogočila, da bi ji ATVP vzela glasovalne pravice, v nasprotju z ustavo.

Po porazu države na ustavnem sodišču je direktor ATVP Damjan Žugelj že napovedal, da bodo odločitev o odvzemu glasovalnih pravic državi predvidoma sprejeli v roku treh mesecev oziroma do konca marca prihodnje leto.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 12. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev pod vodstvom Damjana Žuglja je na ustavnem sodišču dobila bitko proti državi glede interpretacije prevzemne zakonodaje.

Avtentična razlaga prevzemne zakonodaje, s katero je država sredi letošnjega leta onemogočila, da bi ji ATVP vzela glasovalne pravice v devetih velikih borznih podjetjih, namreč ni zgolj razlagala zakona o prevzemih, temveč je vanj posegla, kar je v nasprotju z ustavo. Tako so namreč odločili ustavni sodniki, ki so opozorili, da so poslanci z avtentično razlago spremenili prevzemni prag in način sankcioniranja kršitve zakona o prevzemih. Državi in državnim podjetjem tako znova grozi, da bodo zaradi nekaterih delniških poslov Luke Koper in Nove KBM iz let 2006 in 2007 ostali brez glasovalnih pravic v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Petrolu, Abanki Vipa, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 12. 2011 Stran: 4

ATVP bo tudi vprihodnje sankcioniral državne lastnike, ki kršijo prevzemno zakonodajo

Medij: Finance Avtorji: Konda Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 08. 2011 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Edini slovenski indeks se je včeraj sesedel za 0,83 odstotka, na 724,22 točke. V njegovi kotaciji sta rahlo pridobili le Krka in NKBM.

Izgubar dneva so bile včeraj delnice Gorenja. Njihov tečaj je upadel za 4,42 odstotka, letos pa so delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike potonile že za 39 odstotkov. Manj, a ne dosti, sta izgubila Intereuropa in Telekom Slovenije - za 2,56 oziroma 2,47 odstotka.

S Krko štiri petine vseh poslov

Prometa z delnicami Krke je bilo za 1,55 milijona evrov. Druge najlikvidnejše so bile z 200 tisočaki poslov delnice Luke Koper. Prve so 0,08 odstotka pridobile, druge pa 0,37 odstotkaizgubile. NKBM je zrasla za 0,06 odstotka. Po dobrih 20 tisočakov poslov je Mercator in Petrol spodneslo za 0,74 oziroma 0,94 odstotka.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 07. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Bitka za interpretacijo prevzemne zakonodaje med Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in državo, od katere je odvisno, ali bo ta v prihodnjih mesecih lahko glasovala na skupščinah več družb, se je za zdaj končala brez zmagovalca.

Ustavno sodišče je tako sklenilo, da bo do končne odločitve začasno zadržalo oba sporna odstavka zakona o prevzemih (ZPre-1). Čeprav so ustavni sodniki določili, da bo do njihove končne odločitve veljalo prvotno besedilo zakona, na podlagi katerega je ATVP državnim lastnikom »zamrznila« glasovalne pravice v devetih družbah, in ne za državne lastnike ugodnejša avtentična razlaga, ki jo je maja letos potrdil državni zbor, to ne pomeni, da državni lastniki na skupščinah teh družb ne bodo smeli glasovati. Ustavni sodniki so namreč eksplicitno opozorili, da bi lahko v primeru, če »zamrznjeni« lastniki Krke, Zavarovalnice Triglav, Save Re, Aerodroma, NKBM, Abanke in drugih družb ne bi mogli glasovati na skupščinah, »nastale škodljive posledice«.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 06. 2011 Stran: 8

Že v dveh tednih naj bi bilo znano, ali bodo državni lastniki morali v prevzeme ali odprodajo vsaj devetih borznih družb

Ustavno sodišče (US) naj bi še do sodnih počitnic, to je do 15. julija, dokončno odločilo, ali agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravilno razume prevzemni zakon oziroma ali ga državni lastniki v devetih borznih družbah res ne kršijo.

Ustavni sodniki bi že na seji prejšnji teden morali odločiti o izdaji odredbe, s katero bi začasno, do končne odločitve, zadržali izvajanje avtentične razlage zakona o prevzemih. A o začasni odredbi niso odločali, ker želijo pohiteti s končno odločbo - to naj bi izdali že do sodnih počitnic. Ali to drži, nam na US niso odgovorili neposredno; potrdili so le, da bodo obravnavo te zadeve nadaljevali že na seji 6. julija.

ATVP proti državi

Za kaj sploh gre? ATVP je zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v začetku leta uvedel postopek proti državnim lastnikom devetih borznih družb (Zavarovalnica Triglav, Krka, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom, Sava, Telekom, NKBM, Abanka, Petrol). ATVP je od državnih lastnikov zahteval, da v teh družbah zmanjšajo lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo.