Banka Slovenije ne izvaja funkcije prekrškovnega organa

Natisni

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Arah Janko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 05. 2015

Stran: 21

AKTUALNO UDK 336.71 1(497.4) Banka Slovenije ne izvaja funkcije prekrškovnega organa Janko Arah Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, kar je poudarjeno v 1. odst. 1. čl. zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) 1 . Njen temeljni cilj je stabilnost cen (1. odst. 4. čl. ZBS-1), njene naloge se nanašajo predvsem na izvajanje denarne politike (11. čl. ZBS-1), pri čemer je njena pomembna naloga tudi, da oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic (9. točka 1. odst. 12. čl. ZBS-1). V zvezi z nalogami, ki jih ima po ZBS-1, Banka Slovenije sprejema ukrepe in izvaja nadzor (1. odst. 15. čl. ZBS-1). Nadzor nad bankami, hranilnicami in drugimi osebami opravlja na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in na tej podlagi oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil, ki zagotavljajo standard varnega poslovanja bank in hranilnic, pri čemer upošteva standarde in priporočila, ki jih v ta namen oblikujejo pristojne domače in mednarodne institucije (23. čl. ZBS-1). 1. Zakonska opredelitev Banke Slovenije kot prekrškovnega organa Zakon, na katerega napotuje 1. odst. 23. čl. ZBS-1, je zakon o bančništvu (ZBan-1) 2 . Ta določa še eno pomembno funkcijo Banke Slovenije, in to v 402. členu. Tu je določeno, da je Banka Slovenije prekrškovni organ, ki odloča o prekrških, storjenih po ZBan-1, THE BANK OF SLOVENIA IS NOT PERFORMING THE FUNCTION OF AMISDEMEANOR AUTHORITY Bank of Slovenia is a misdemeanor authority that determines misdemeanors and charges fines, on the basis of the Banking Act (BA-1 ). Klub Korošcev Ljubljana (KKL) has reported the unlavvful conduct of Abanka Vipa d.d., which forv/arded confidential banking information to the Market Inspectorate of the Republic of Slovenia (MIRS), in conflict vvith Article 214 of BA-1. The Bank of Slovenia had arbitrarily determined, that it shall not initiate a misdemeanor procedure, claiming that MIRS is a supervisory body, and is therefore privy to bank secreev. It then altered its position and claimed, that MIRS is privy to bank secrecy on the basis of the Inspection Surveillance Act. Thereby it acted unlawfully, and is interpreting BA-1 erroneouslv, as MIRS may not have more authority than lav/ enforcement. JELE58 Mag Janko Arah, univ. dipl. pravnik, ustanovitelj Arah Consulting, gospodarsko svetovanje, d.o.o., predsednik Kluba Korošcev Ljubljana. Uradni lisi RS, šl. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo in 59/11 . 7 Uradni lisi RS št. 131/2006, 1/2008, 109/2008, 19/2009,98/2009 79/2010 9/2011 35/2011 TO/2011 85/2011, 48/2012, 105/2012, 56/2013, 63/2013, 96/2013. ' ' ' ' in izreka globe po ZBan-1. Ko Banka Slovenije opravlja funkcijo prekrškovnega organa, deluje v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Gre za zakon o prekrških (ZP-1 ) 3 . Funkcijo prekrškovnega organa ne more opravljati kdor koli v Banki Slovenije, saj ZBan-1 izrecno določa, da postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih (1. odst. 403. čl.). Pred tem mora Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistematizacijo delovnih mest, podrobneje določiti pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastil osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije za vodenje postopka o prekršku (2. odst. 403. čl.). Zban-1 še določa, da se za postopek o prekršku uporablja zakon, ki ureja prekrške (3. odst. 403. čl.), in da se lahko globe, predpisane z Zban-1, v hitrem postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja prepisana globa, pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 392. do 401. člena ZBan-1 (4. odst. 403. čl.). Za kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov se banka oziroma hranilnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (214. čl. ZBan-1 ), kaznuje z globo od 80.000,00 do 370.000,00 € (1. odst. 401. čl.), odgovorna oseba banke oziroma hranilnice pa se za ta prekršek kaznuje z globo od 2.500,00 do 12.000,00 € (2. odst. 401. čl.). 2. Banka Slovenije kot prekrškovni organ v praksi Klub Korošcev Ljubljana (KKL) je dne 19. 1. 2015 prijavil Banki Slovenije nezakonito ravnanje Abanke Vipa d. d., ki je Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije (TI RS) posredovala zaupne bančne podatke z društvenega transakcijskega računa, 4 s čimer je banka ravnala v nasprotju z 214. čl. ZBan-1 in je izdala bančno tajnost. 2.1. Arbitrarna odločitev, da se ne uvede prekrškovni postopek Zaradi kršitve dolžnosti varovanja zaupnih podatkov bi morala Banka Slovenije glede na veljavne predpise uvesti zoper Abanko Vipa d.d. prekrškovni postopek, vendar tega ni storila. Arbitrarno je odločila, da prijavitelja seznani le s svojim strokovnim stališčem glede varovanja zaupnih bančnih podatkov, prekrškovnega postopka pa ne uvede. 2.2. Sporno tolmačenje bančne zakonodaje Banka Slovenije je KKL poslala dva odgovora. V prvem je navedla, 5 »da izvaja nadzor nad posameznimi bankami primarno na sistemski ravni, v konkretna pogodbena razmerja med banko in njenimi strankami pa neposredno ni pristojna posegati, kot tudi ne v razmerja med banko in drugimi nadzornimi organi, ki svoje naloge opravljajo na podlagi pooblastila iz primarne zakonodaje v povezavi z ZBan-1.« Nadalje je pojasnila, da je bila v konkretni zadevi banka TIRS dolžna posredovati zahtevane podatke v skladu z 2. odst. 215. čl. ZBan-1, saj velja izjema od dolžnosti varovanja zaupnih podatkov po 2. točki 2. odst. citiranega člena ZBan-1 tudi takrat, kadar zaupne bančne podatke potrebuje drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti, v tem primeru TIRS. Dodala je še, da ni dolžnosti varovanja zaupnih podatkov tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon (5. točka 2. odst. 215. čl.), v tem primeru zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) 6 . Svoj prvi odgovor je Banka Slovenije sklenila, da »izhaja pravica TIRS, da zahteva podatke, ki jih potrebuje v okviru svoje nadzorstvene funkcije, iz 19. člena ZIN, zato naj ne bi bilo nobenega dvoma, da ZIN predvideva posredovanje podatkov, če se TIRS v postopku odloči, in nato terja od bank njihovo posredovanje. Če banka v konkretnem primeru ne bi ravnala v skladu z zahtevo inšpektorja, bi bila lahko v prekrškovnem postopku zoper njo izrečena globa v znesku 1.500,00 € (prva alineja 1. točke 38. čl. ZIN)«. 2.3. Sprememba strokovnega stališča Banke Slovenije Po pravnem naziranju KKL TIRS ni nadzorni organ po 2. točki 2. odstavka 215. čl. ZBan-1 in tudi ne more zaprositi za bančne podatke Banka Slovenije je prekrškovni organ, ki odloča o prekrških. 3 Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odi. US in 92/14 - odi. US). 4 TIRS je Abanko Vipa d.d. dne 11. 11. 2014 zaprosil za izpis prometa na transakcijskem računu KKL za meseca februar in marec 2014, dne 26. 11. 2014 za podatek o prejemniku zneska 2.500 EUR, dne 1. 12. 2014 za izpis prometa za meseca april in maj 2014 in dne 8. 12. 2014 še za podatek o prejemniku zneska 1.904,00 EUR. Banka je na vsa štiri zaprosila nemudoma odgovorila in brez kakršnega koli vprašanja TIRS posredovala zahtevane podatke. 5 Odgovor na predlog o uvedbi postopka nadzora nad Abanko Vipa d.d. Banke Slovenije, oznaka: 26.00-0068/15-Mm, z dne 12. 2. 2015, ki sta ga podpisala Marjan Mastnak in Jasna Iskra. 5 Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14. na podlagi 19. čl. ZIN, zato je predlagal, da Banka Slovenije ponovno preuči svoje stališče. V svojem drugem odgovoru 7 je Banka Slovenije spremenila svoj strokovni pogled, delno pritrdila pravnemu naziranju KKL in navedla, da »je Banka Slovenije pristojna za izvajanje nadzora in izrekanje ukrepov nadzora, kadar gre za kršitve določb ZBan-1, vključno s kršitvijo določb o zaupnosti« in da se po 2. točki 2. odstavka 215. čl. ZBan-1 za nadzorni organ šteje le tisti »nadzorni organ, ki je v povezavi z 19. čl. ZBan-1 opredeljen kot nadzorni organ bank«, s čimer je pritrdila stališču KKL, da TIRS ni nadzorni organ po ZBan-1. Se vedno pa je Banka Slovenije mnenja, je zapisala v svojem drugem odgovoru, da je TIRS upravičen do podatkov bančne tajnosti na podlagi ZIN (neposredno na podlagi 19. čl.), ki naj bi predstavljal zakon iz 5. točke 2. odst. 215. čl. ZBan-1. Glede na navedeno je »Banka Slovenije mnenja, da relevantne določbe ZBan-1 niso bile kršene«, kar naj bi Banka Slovenije »presojala v okviru pooblastil prekrškovnega organa«. 3. Nezakonito ravnanje Banke Slovenije 3.1. Pravni oddelek ne more biti pooblaščena uradna oseba Svoj drugi odgovor je Banka Slovenije sklenila, »da je bil dopis odstopljen v reševanje v Pravni oddelek, ki ima pooblastila za vodenje in odločanje v postopkih o prekršku.« Takšna ureditev in ravnanje Banke Slovenije je nezakonito, saj je v izrecnem nasprotju z jasno določbo 1. odst. 403. čl. ZBan-1. Pravnega oddelka Banke Slovenije namreč ni mogoče šteti za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih, in ki lahko vodi postopek o prekršku in v njem odloča. Uradna oseba je namreč lahko samo fizična oseba, ne pa Pravni oddelek Banke Slovenije. Očitno Banka Slovenije z notranjim aktom ni podrobneje določila pogojev in načina za podelitev in prenehanje pooblastil uradni osebi za vodenje postopka o prekršku, kot to zahteva 2. odst. 403. čl. ZBan-1, kar predstavlja predpostavko, da Banka Slovenije sploh lahko opravlja funkcijo prekrškovnega organa po ZBan-1. Pravnega naziranja Pravnega oddelka Banke Slovenije, ki v roku enega tedna spremeni svoje pravno naziranje - glede na to, kdo podpiše pravno mnenje - tako ni mogoče šteti za zakonito presojanje Banke Slovenije o očitanih kršitvah določb o zaupnosti podatkov, ki naj bi jih Banka Slovenije presojala v okviru pooblastil prekrškovnega organa. V predmetni zadevi Pravni oddelek Banke Slovenije ni zadostil niti minimalnim postopkovnim določilom, saj ni izkazano, da je bila predmetna zadeva dejansko predmet presoje o storitvi prekrška; sporna zadeva očitno ni dobila niti oznake, pod katero naj bi se vodil predmetni postopek o prekršku. To pomeni, da je bilo v konkretnem primeru ravnanje Banke Slovenije nezakonito. 3.2. Bančne predpise je treba razlagati z vidika soodvisnosti od določb drugih predpisov Ko Banka Slovenije razlaga zakon, mora izhajati iz spoznanja, da je posamezna zakonska določba sestavni del celote ureditve v zakonu, v katerega je umeščena, zakon pa je sestavni del (konkretizacija) slovenske ustavnopravne ureditve. Ne zadostuje, da ima pred očmi samo bančni zakon, ampak mora besedilo posamezne določbe razlagati v njeni smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti in soodvisnosti od določb drugih zakonov in pravne ureditve kot celote; pri tem primarno v interesu temeljnih postulatov delovanja bank in komitentov bank oziroma v interesu bančništva. Vsekakor Banka Slovenije bančnih predpisov ne sme razlagati z vidika opravljanja dela drugih državnih organov, na primer »nadzornih organov, ki svoje naloge opravljajo na podlagi pooblastila iz primarne zakonodaje v povezavi z ZBan-1 «, kamor naj bi neposredno ne bila pristojna posegati - kot je navedla v prvem odgovoru. Nasprotno, v razmerja med banko in drugimi nadzornimi organi je Banka Slovenije s svojim tolmačenjem pristojna posegati, saj bi kot centralna banka v Republiki Sloveniji morala braniti temeljne bančne institute in bančništvo kot posebej pomembno dejavnost. ZBS-1 in ZBan-1 sta namreč temeljna predpisa s področja bančništva, določbe teh zakonov predstavljajo torej sedeš materiae slovenskega bančništva, ki kot specialni materialni predpis prevladajo nad določbami drugih materialnih predpisov in so odločilnega pomena tudi takrat, kadar jih primerjamo s splošnimi določbami postopkovnih predpisov (na primer ZIN). Če je bančna tajnost oziroma varovanje zaupnih podatkov bank resnično eden izmed temeljnih postulatov Centralna banka bi morala pri nas braniti temeljne bančne institute. 7 Odgovor Banke Slovenije, oznaka 26.00-85/15-Is, z dne 20. 2, 2015, ki sta ga podpisala Luka Soukal in Jasna Iskra. poslovanja bank, mora Banka Slovenije posamezne zakonske določbe razumeti in razlagati s tega vidika. Ni verjetno, da bi ZBan-1 urejal pristojnosti vseh nadzornih organov v Republiki Sloveniji; po logiki zadeve ZBan-1 ureja samo pristojnosti nadzornih organov na področju bančništva. Natančna analiza ZBan-1 to tezo potrjuje, saj je v 3. odst. 19. čl. ZBan-1 pojem nadzornega organa izrecno opredeljen, zato se že od povprečnega strokovnjaka pričakuje, da TIRS ne bo štel med nadzorne organe po 2. točki 2. odst. 215. čl. ZBan-1, kar je v svojem drugem odgovoru ugotovil tudi Pravni oddelek Banke Slovenije. Bančna tajnost ni absolutna kategorija, kot navaja Banka Slovenije v svojem drugem odgovoru. Toda nadaljnja trditev, da varovanje zaupnih bančnih podatkov ne more služiti za prikrivanje morebitnih kršitev zakonskih obveznosti, ki jih preiskujejo drugi pristojni organi, ne sme dopuščati nikakršnega dvoma glede pristojnosti drugih organov do pridobivanja podatkov bančne tajnosti. Če je namreč postopek za pridobitev zaupnih podatkov izrecno urejen v določbi 156. čl. zakona o kazenskem postopku (ZKP) 8 za policijo in državno tožilstvo, ki brez odredbe preiskovalnega sodnika ne moreta do podatkov bančne tajnosti, potem ni logično, da bi lahko TIRS, ki ne odkriva kaznivih dejanj, temveč prekrške, imel večje pristojnosti, in to kar na podlagi splošne procesne določbe 3. odst. 19. čl. ZIN. Na podlagi splošne določbe 3. odst. 19. čl. ZIN TIRS ne more pridobiti niti zaupnih bančnih niti zaupnih davčnih podatkov. Po 1. odst. 15. čl. zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) 9 so zaupni davčni podatki tisti podatki, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Davčna tajnost je v celoti opredeljena v ZDavP-2, kjer je urejena tako dolžnost varovanja davčne tajnosti (16. in 17 čl.) kot tudi razkritje davčnih podatkov (18. in naslednji čl.). Davčni organ sme upravnim in drugim državnim organom, torej tudi TIRS, razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti (1. odst. 23. čl.), vendar samo na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe. Iz obrazložitve zahtevka mora biti jasno razviden namen, zaradi katerega se zahtevajo podatki (3. odst. 23. čl.). Razkrivanje zaupnih davčnih podatkov je v matičnem zakonu ZDavP-2 podrobneje opredeljeno, zato je lažje razumljivo, da splošne postopkovne določbe 3. odstavka 19. člena ZIN ne morejo posegati v predpis, kjer je sedeš materiae o davčni tajnosti. Povsem enako velja tudi za razkrivanje bančne tajnosti, saj odkazna norma 5. točke 2. odstavka 215. člena ZBan-1 predpostavlja, da drug zakon izrecno ureja vprašanje razkrivanja zaupnih bančnih podatkov. Ne zadostuje torej, da bi drugi zakon, v konkretnem primeru ZIN, vseboval samo splošno postopkovno določilo in da bi na tej podlagi banka že lahko zakonito razkrila zaupni bančni podatek. 10 4. Zakon o bančništvu (ZBan-2)" Tudi nova ureditev dolžnosti varovanja zaupnih podatkov in vloge ter položaja Banke Slovenije (de lege ferenda) v ničemer ne odstopa od prikazane veljavne ureditve (de lege lata). Novi Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki je bil sprejet 31.3.2015 in začne veljati 13.5.2015, vsebuje povsem enake določbe glede obravnavane problematike kot ZBan-1 . V Zban-2 je dolžnost varovanja zaupnih podatkov opredeljena v 126. členu. Zgornja razlaga 5. točke 2. odst. 215. čl. ZBan-1 je sedaj konkretizirana v 6. točki 3. odst. 126. čl. ZBan-2, kjer je določeno, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki. S to izrecno opredelitvijo je tako izključena možnost pravno zmotnega sklicevanja na druge procesne predpise, ki naj bi omogočali posredovanje zaupnih bančnih podatkov, čeprav za njihovo posredovanje ni podlage v materialnem predpisu (na primer na 19. čl. ZIN), kar pa je ob pravilni uporabi pravil razlage predpisov jasno že na podlagi ureditve po ZBan-1. Glede vloge in položaja Banke Slove-Banka Slovenije bi morala sankcionirati nezakonito posredovanje zaupnih podatkov. B Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 * Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B in 90/14. 10 Več o tem, da TIRS ne more imeli lažjega dostopa do bančne tajnosti kot državno tožilstvo ali policija, glej v avtorjevem članku: V Sloveniji dejansko ni (več) bančne tajnosti, Bančni vestnik, april 2015. 11 Uradni list RS, št. 25/15. nije ni v ZBan-2 nobenih sprememb. Banka Slovenije je opredeljena kot prekrškovni organ v 380. čl. (402. čl. ZBan-1), postopek o prekršku v 381. čl. (403. čl. ZBan-1 ) in izrek globe v hitrem postopku v 382. čl. (4. odst. 403. čl. ZBan-1 ). Pomembnejše spremembe so samo glede zagroženih glob za kršitev banke. 12 5. Končne ugotovitve V Strategiji Banke Slovenije 2015-2020 13 je zapisano, da ugled in zaupanje javnosti v Banko Slovenije temeljita na strokovnosti, strokovni in politični neodvisnosti, transparentnosti kot tudi na odločnosti delovanja Banke Slovenije. Spodbudno bi bilo, če bi tudi obravnavani konkretni primer temeljil na navedenih postulatih in bi udejanjal navedeni deklaratorni strateški cilj Banke Slovenije. Toda opisano ravnanje Banke Slovenije in njeno zmotno tolmačenje bančnih predpisov ter lahkotno spreminjanje njenih pravnih stališč zelo krnijo ugled te centralne bančne institucije in zaupanje javnosti v njeno delo. Banka Slovenije v navedeni strategiji trdi, da posveča pri uresničevanju ciljev in izvajanju nalog največjo pozornost verodostojnosti, zaupanju, preglednosti in odgovornosti, česar v konkretnem primeru ni niti pokazala niti dokazala. Pravno naziranje centralnega bančnega regulatorja je nesporno pomembno, zato bi morala Banka Slovenije več pozornosti posvetiti strokovnosti, in to v dejanskem, ne le deklaratornem pomenu. S svojimi zmotnimi tolmačenji bančnih predpisov lahko tudi zavede banko, ki jo sicer nadzoruje, pri sprejemanju njenih pravnih stališč. Poudariti pa je treba, da se nobena banka ne more sklicevati na pravno stališče Banke Slovenije, pa tudi če bi se sklicevala, ni razbremenjena svoje odgovornosti. V obravnavanem primeru ne gre za nepomembno zadevo; njena poglobljena analiza odpira številna sistemska vprašanja, ki imajo lahko neslutene posledice. V konkretni zadevi je KKL že odprl transakcijski račun v tujini in v tujino prenesel svoje poslovanje, zahvaljujoč opustitvi dolžnega ravnanja Banke Slovenije. V slovenskem pravnem sistemu mora biti nekaj hudo narobe, če Banka Slovenije potemtakem zatrjuje, da ima TIRS v prekrškovnem postopku večja pooblastila kot organi pregona, torej policija in državno tožilstvo, v predkazenskem oziroma kazenskem postopku. Banka Slovenije bi morala nezakonito posredovanje zaupnih bančnih podatkov Abanke Vipa d.d. TIRS sankcionirati v prekrškovnem postopku, določenim z ZBan-1, s čimer bi tudi v praksi udejanila tisto, za kar se očitno zavzema zgolj na deklaratorni ravni. Mar ji bo to morala povedati Evropska centralna banka? LITERATURA IN VIRI/REFERENCES: Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1 ), Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo in 59/11. Zakon o bančništvu (ZBan-1 ). Uradni list RS št. 131/2006, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009, 79/2010, 9/2011, 35/2011,59/2011,85/2011,48/2012, 105/2012, 56/2013, 63/2013, 96/2013 Zakon o prekrških (ZP-1 ), Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 -odi. US in 92/14 - odi. US). Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14. Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14. Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2), Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 25/14 -ZFU, 40/14 - ZIN-B in 90/14. Janko Arah, V Sloveniji dejansko ni (več) bančne tajnosti, Bančni vestnik, april 2015. Evrosistem, Strategija Banke Slovenije 2015-2020, oktober 2014, objavljena na spletni strani Banke Slovenije. Zakon o bančništvu (ZBan-2), Uradni list RS, št. 25/15. Po novem je za kršitev dolžnosti varovanja zaupnih podatkov v skladu s 126. čl. ZBan-2 za banko zagrožena globa v višini od 25.000,00 do 250.000,00 EUR (33. točka 1. odst. 373. čl.) oziroma od 80.000,00 do 500.000,00 EUR, če gre za banko, ki se po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1 ) (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07 - ZSDU-B, 33/07 - ZSReg-B, 67/07 -ZTFI, 10/08, 68/08, 42/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 -odi. US, 82/13) šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo (2. odst. 373. čl.). Toda, če je narava storjenega prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se banka kaznuje z višjo globo, opredeljeno v 3. odst. 373. čl. ZBan-2. Dodamo lahko, da je po ZBan-1 za banko, ne glede na njeno velikost, določena globa za navedeno kršitev od 80.000,00 do 370.000,00 EUR (1. odst. 401. čl.). Spremenjene so tudi odločbe o zagroženih globah za odgovorne osebe za predmetni prekršek. Po ZBan-1 se odgovorna oseba kaznuje z globo od 2.500,00 do 12.000,00 EUR {2. odst. 401. čl), po Zban-2 je za člana uprave zagrožena globa v višini od 2.500,00 do 1 0.000,00 EUR (4. odst. 373. čl.), za člana nadzornega sveta banke globa od 2.500,00 do 10.000,00 EUR (5. odst. 373, čl.), pri čemer sta v primeru hude narave prekrška lahko tako član uprave kot tudi član nadzornega sveta kaznovana celo do 5.000.000,00 EUR. Vsaka odgovorna oseba banke pa je lahko kaznovana za tak prekršek z globo od 800,00 do 10.000,00 EUR in v primeru hudega prekrška z globo v višini od 2.500,00 do 30.000,00 EUR. 13 Evrosistem, Strategija Banke Slovenije 2015-2020, oktober 2014, objavljena na spletni strani Banke Slovenije.