Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8
Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito
Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.
Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.
Da so morali v Abanki preklicati že začeto dokapitalizacijo, je po navedbah naših virov odgovoren zlasti predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, ki naj bi se udinjal volj i finančnega ministrstva. Čeprav je že imel soglasje nadzornega sveta za vplačilo dokapitalizacijskih delnic Abanke, je namreč tik pred koncem prvega kroga dokapitalizacije znova začel odpirati razpravo o tej problematiki. Toda Rakovec nadzornikom po navedbah naših virov ni znal predstaviti niti tega, kakšno strategijo ima Zavarovalnica Triglav z Abanko. Čeprav je bilo po seji nadzornega sveta predstavljeno, kot da so dodatne pogoje za sodelovanje pri dokapitalizaciji (pridobitev glasovalnih pravic, vplačilo vseh delnic, ohranitev trenutnega lastniškega deleža...) postavili nadzorniki, je po navedbah naših virov s temi pogoji vztrajal prav Rakovec. Da je predsednik uprave največje slovenske zavarovalnice že dvignil roke nad Abanko, nakazuje tudi to, da se ni udeležil niti sestanka na Banki Slovenije, na katerem so bili predsedniki uprav Abanke, Gorenjske banke in Save. Svojo odsotnost je Rakovec opravičil z nujnimi opravki in tako na Banko Slovenije poslal dva svoja podrejena. Zaradi tega naj bi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec sestanek celo preklical in predstavnike Abanke, Gorenjske banke ter Save postavil pred vrata.
Poleg tega, da je Rakovec pri dokapitalizaciji Abanke postavil številne pogoje, ki jih v tako kratkem času ni bilo mogoče izpolniti, je zavarovalnica v zadnjih tednih bistveno zmanjšala tudi obseg svojih depozitov v banki. »Zavarovalnica Triglav prilagaja raven svojih depozitnih naložb glede na likvidnostne presežke oziroma potrebe, pri čemer jih usklajuje predvsem s predvidenimi zapadlostmi depozitov,« znižanje depozitov pojasnjujejo v Triglavu. Po drugi strani pa so Triglavove družbe svoja prosta sredstva istočasno naložile v zakladne menice Republike Slovenije.
Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je očitno že dvignil roke od Abanke Vipe. Ne samo da ni imel niti časa za sestanek na Banki Slovenije, ampak s svojimi dejanji spodkopava tudi dokapitalizacijo Abanke in se tako udinja volji finančnega ministrstva.