Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 26. 07. 2012 Stran: 22
Zgodba o priprtju znanega novinarja in večinskega lastnika Info TV Vladimirja Voduška ima očitno bistveno globlje ozadje, kot se zdi na prvi pogled. Bo policija ob pomoči tožilstva raziskala prav vse ali pa se bo ustavila zgolj pri črki A?
O tem, da so celjski kriminalisti sredi julija aretirali Vladimirja Voduška, znanega dolgoletnega slovenskega novinarja in večinskega lastnika televizije Info TV, vemo že skorajda vse. Istočasno so odvzeli prostost tudi Velenjčanu Stanislavu Gabercu, ki naj bi mu pomagal pri domnevnem izsiljevanju. Oba naj bi bila osumljena izvršitve kaznivega dejanja z grožnjami, da bosta o oškodovancu odkrila podatke, ki bi mu škodovali, s tem pa naj bi želela pridobiti protipravno premoženjsko korist. Povedano drugače, Vodušek naj bi bil osumljen izsiljevanja Gorazda Korošca, predsednika uprave zreškega podjetja Unior. Tako Gaberc kot Vodušek naj bi Korošcu menda grozila, da bodo objavili informacije o domnevno spornem poslovanju podjetja, če ne plača več sto tisoč evrov.
Vodušek zavrača vsako krivdo
Če se osredotočimo na Vladimirja Voduška, povejmo, da je ta med hišno preiskavo v prostorih Info TV kriminalistom prostovoljno izročil zahtevano dokumentacijo. Ta naj bi tudi ovrgla sum, da preteklih dneh povedali, da se je Vodušek oziroma Info TV s podjetjem Unior dogovarjal o rednih oglaševalskih poslih, Unior pa je imel za to tudi pooblaščeno odvetniško pisarno, ki se je o tem pogajala. Vodušek je še povedal, Trojanah zasegli 50 tisoč označenih evrov. Oba, tako Vodušek kot Gaberc, se nahajata v priporu, opravljenih pa je bilo tudi več hišnih preiskav. naj bi Vodušek izsiljeval Gorazda Korošca, predsednika uprave podjetja Unior. Tako Vodušek, kolikor mu je to pač uspelo, še bolj pa njegovi odvetniki so v da posli še niso bili dokončani oziroma sklenjeni, zato mu ni bilo jasno, zakaj so zoper njega vložili kazensko ovadbo, na podlagi katere so nato policisti tudi ukrepali.
Unior Zreče in njegov direktor ter podjetje Ryhdcon iz Šmarij pri Jelšah in njegov direktor sta bistveno bolj vpeta v različne zgodbe, kot smo o tem vedeli doslej.
Vodušek je ob koncu preiskave v prostorih Info T V tudi povedal, da je šlo za poslovno sodelovanje, ki ga je predlagal Unior, ter da so podpisali več deset pogodb. »Ko bi morali realizirati pogodbe o oglaševanju, so pač dali kazensko prijavo proti meni iz njim znanih razlogov,« je dejal.
V rokah je imel nekatere listine
V naslednjih dneh se je nato tudi izkazalo, da naj bi imel Vodušek v rokah tudi dokumentacijo, povezano s podjetjem Rhvdcon iz Šmarij pri Jelšah, ki jo je novinarju izročil njegov vir. Voduškov odvetnik Boštjan Penko je pri tem tudi povedal, da je Vodušek nedolžen, pri očitanih mu dejanjih pa da je šlo za več med seboj nepovezanih ravnanj. »Na eni si rani naj bi bila pogajanja z Umorjeni glede oglasov, povsem ločeno na drugi strani pa pogovori s podjetjem Rhvdcon o dokumentih, ki jih je novinarju izročil vir. Ni dokazov, da bi sploh obstajalo izsiljevanje v povezavi s temi dokumenti,« je ob tem zatrdil Penko. »Obstajajo pa znaki, da sta to dva sklopa dejanj, ki sta jih policija in tožilstvo združila v eno zgodbo,« je še pojasnil Penko. Po njegovih besedah tudi ni izključeno, da je bila zadeva zrežirana: »Lahko bi šlo tudi za napeljevanje h kriminalni dejavnosti.«
Listine za pranje denarja
Na dalje so na spletnem portalu pozareport.si objavili tudi nekatere dokumente, iz katerih je bilo razvidno, kaj pravzaprav naj bi imel Vladimir Vodušek tudi res v rokah. Na portalu so objavili podatek, da naj bi dobil v roke celo serijo navideznih (fiktivnih) naročil, računov in dobavnic med Umorjeni in podjetjem Rhydcon, na podlagi katerih naj bi vodilni teh podjetjih dvigovali denar v gotovini in ga vračali akterjem poslov. Pri tem so objavili tudi del dokumentacije o sumljivem poslovanju zreškega Uniorja in podjetja Rhvdcon. Glede na to se je pojavilo tudi vprašanje, ali policija preverja samo Vladimirja Voduška, ki je imel te listine, ali pa morda tudi obe vpleteni podjetji, to je Unior in Rhvdcon, ter njuna direktorja, Gorazda Korošca in Vinka Stiplovška. Policijska uprava Celje pa je nato potrdila, da preverjajo tudi obe omenjeni podjetji, kjer naj bi kriminalisti ugotavljali, ali obstajajo elementi obstoja kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete. Predkazenski postopek pa usmerja okrožno državno tožilstvo.
Povezave
Kakorkoli, v uredništvu smo preverili, kakšne so dejanske povezave med podjetjema Unior in Rhydcon. Prvo je slovenski javnosti znano, drugo pa prav nič. Zanimivi sta obe podjetji, še bolj pa povezave med njima.
Podjetji Rhvdcon in Unior
Podjetje Rhvdcon, Spojni elementi za hidravliko, Šmarje pri Jelšah, je bilo z ustanovnim kapitalom milijon evrov ustanovljeno novembra 1993- Prvotni ustanovitelj in večinski lastnik podjetja je bil Unior Zreče. V letu 2003 pa je Unior prodal 35,5-odstotni delež Rhydcona podjetju Hansa-flex Armerding GmbH, ki deluje na naslovu Zum Panrepel 44 v nemškem Bremnu. Po evidencah iz Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je nato v letu 2004 to nemško podjetje postalo 66,5 -odstotni lastnik podjetja iz Šmarja pri Jelšah, Unior Zreče pa ima zgolj še 33,5-odstotni delež. To pomeni, da je Unior manjšinski družbenik in podjetje Rhydcon po naših podatkih obravnava kot »pridruženo« družbo. Direktor podjetja je Vinko Stiplovšek, ki tudi stanuje v Šmarjah pri Jelšah.
Kupoval Uniorjeve delnice
Podjetje Rhvdcon je po naših podatkih takoj po vstopu nemškega partnerja in v dogovoru z vodstvom Uniorja iz Zreč začelo z nakupi Uniorjevih delnic. Ker Unior ni bil več večinski lastnik tega šmarskega podjetja, mu Uniorjevih delnic v skladu z internim pravilnikom in zakonom o gospodarskih družbah ni bilo več treba obravnavati kot lastne delnice družbe. Ker pa Rhvdcon ni imel denarja za nakup Uniorjevih delnic, mu je tega posodil kar Unior, torej manjšinski lastnik podjetja. Ta posojila pa je nato Rhvdcon po naših podatkih porabil za nakup Uniorjevih delnic.
Rhvdcon imel prednost
Za to, da je šlo vse kot po maslu, pa je vodstvo podjetja Unior iz Zreč poskrbelo že leta 2007, ko so po naših podatkih na predlog direktorja mali delničarji, to so zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so imeli v lasti okrog 15 odstotkov delnic Uniorja, podpisali poseben delničarski sporazum. S sporazumom so se podpisniki zavezali, da brez soglasja ostalih podpisnikov ne bodo odsvojili ali obremenili Uniorjevih delnic.
Vladimir Vodušek je priprt, vendar pa sam zatrjuje, daje šlo v njegovem primeru za dve stvari: eno so bili pogovori z vodstvom družbe Unior iz Zreč v zvezi z oglaševanjem, drugo pa so bili pogovori z vodstvom podjetja Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah, kjer je šlo za sporne listine med podjetjem in Uniorjem.
Gorazd Korošec, direktor Uniorja Zreče, je zoper novinarja in lastnika InfoTV Vladimirja Voduška vložil ovadbo, vendar pa je vprašanje, ali ni s tem reševal zgolj »svojih« povezav in interesov med podjetjema Union in Rhydcon.
Če pa jih že bodo prodali, pa je bilo v sporazumu navedeno, da ima predkupno pravico podjetje Rhvdcon. V okviru tega so tudi oblikovali ceno Uniorjeve delnice na internem trgu.
Vodstvo Uniorja
Ker je bil interes za prodajo delnic ob pričetku gospodarske krize velik, cena pa za prodajalce dobra, je bilo tovrstnih prodaj kar precej. Spomnimo, ker Rhydcon ni razpolagal z zadostnimi sredstvi za odkup Uniorjevih delnic, mu je denar posojal kar Unior. S temi posli je Unior kršil pravico delničarjev do enakopravnega obravnavanja, deloval pa je tudi v nasprotju z določili zakona o gospodarskih družbah, ki se nanašajo na lastne delnice podjetja. Leta 2007 sklenjeni delničarski sporazum pa je pomenil tudi usklajeno delovanje po zakonu o prevzemih. Ta določa, da so tovrstni pravni posli v skladu z 247. členom zakona o gospodarskih družbah nični. Nadalje po naših podatkih uprava Uniorja o teh poslih ni obveščala niti ostalih organov upravljanja niti lastnikov.
Rhvdcon v finančnih težavah
To pa še ni vse. Po naših podatkih je Unior iz Zreč kot tretjinski lastnik podjetja Rhydcon iz Šmarij pri Jelšah konec leta 2008 temu odobril 3,3 milijona evrov posojila. Takrat pa se je Rhydcon že soočal s težavami pri obnavljanju posojil v posameznih bankah, saj jih ni mogel vračati, težave pa je imel tudi z zagotavljanjem redne likvidnosti oziroma plačilne sposobnosti. Javno objavljene bilance tudi kažejo, da je podjetje Rhvdcon v letu 2008 imelo še za 2,4 milijona evrov celotnih prihodkov, v letu 2009 pa so se ti že več kot prepolovili, na vsega 1,09 milijona evrov. Šmarsko podjetje je imelo v obeh letih tudi zelo visoke obveznosti, tako poslovne kot finančne. Ob koncu leta 2008 so te presegale 5,6 milijona evrov (ob 2,4 milijona evrov prihodkov), ob koncu leta 2009 pa so znašale 4,4 milijona evrov ali kar štirikratnik zneska celotnega prihodka. Večina obveznosti je bila iz kategorije kratkoročne finančne obveznosti. Iz bilanc je tudi razvidno, da podjetje ni imelo skorajda nobenih prostih denarnih sredstev, ob koncu leta je imelo na bančnem računu le nekaj tisoč evrov. Za obresti pa so v letu 2009 plačali že 229.394 evrov oziroma več kot petino vseh prihodkov. V podjetju se je skoraj prepolovilo tudi število zaposlenih (iz 25 na slabih 16, merjeno povprečno na podlagi opravljenih delovnih ur). V letu 2010 se je prihodek povečal na 1,5 milijona evrov, število zaposlenih je ostalo enako, za obresti pa so plačali 193.865 evrov. Zadolženost podjetja je bila še vedno visoka in je znašala 3,8 milijona evrov. Podobna zgodba je bila tudi v letu 2011, ko je podjetje doseglo prihodke v višini 2,15 milijona evrov, zadolženi pa so bili za 3,1 milijona evrov. Podjetje sicer nobeno leto ni poslovalo z izgubo, s tem da so v letu 2011 odpisali za kar 385.222 evrov finančnih naložb. Iz javno dostopnih pojasnil k računovodskim izkazom je podjetje Rhydcon za toliko oslabilo dolgoročne finančne naložbe v delnice družbe Unior. Te sicer kotirajo na trgu vrednostnih papirjev, to je borzi, vendar so v Rvhdconu navedli, »da trg ni delujoč, finančna naložba pa se meri po pošteni vrednosti«.
Korošcev cilj škodljiv
Toliko o finančnih podatkih podjetja iz Šmarja pri Jelšah. Po naših podatkih naj bi bil cilj Gorazda Korošca, direktorja podjetja Unior iz Zreč, obvladovanje čim večjega deleža podjetja, njegova težnja pa naj bi bila škodljiva tako za Unior kot za ostale delničarje.
Reševal tudi Boška Šrota
Pomemben je tudi nakup 10-odstotnega paketa delnic družbe Center Naložbe, za katero spomnimo, da je bila v teh letih v lasti Pivovarne Laško oziroma Boška Šrota. Po naših podatkih je bila med podjetji Rhvdcon, Štore Steel in Center Naložbe ter pod pokroviteljstvom Uniorja podpisana pogodba za nakup teh delnic po bistveno višji ceni od tržne cene. Skupna vrednost posla je po naših podatkih znašala 18 milijonov evrov. Tudi o tem poslu Gorazd Korošec ostalih organov družbe, vsaj po naših podatkih, ni obvestil. Je pa informacija prišla do nadzornega sveta družbe Unior Zreče, ki za ta posel ni dal soglasja in je zahteval njegovo razveljavitev. Ker pa je Gorazd Korošec dogovorjeni posel moral izpeljati, seje po naših podatkih dogovoril z upravo Nove Ljubljanske banke (NLB), da je ta vstopila kot kupec namesto podjetja Štore Steel. Podpisali so tako imenovano repo pogodbo (repurchasment agreement) s poroštvom podjetja Rhvdcon, in ker je bilo to finančno prešibko, še s poroštvom podjetja Štore Steel. Pri tem pa ne eden ne drugi ni preveril dejstva, da je tovrstna pogodba po zakonu o gospodarskih družbah nična, zaradi česar je NLB dolgoročno postala lastnica 10-odstotnega deleža Uniorja, ki je danes vreden le še kakšna 2 ali 3 milijone evrov (od 18 milijonov, kolikor je bilo plačanih za to).
Samo za trgovanje z delnicami
Po doslej znanih podatkih podjetje Rhydcon iz Šmarij pri Jelšah sicer ni bistven poslovni partner družbe Unior in služi Uniorju več ali manj samo za trgovanje z delnicami. Nadalje smo iskali tudi podatke za večinskega lastnika, to je podjetje iz Bremna v Nemčiji, ki ima v lasti 66,5 -odstotni delež podjetja Rhvdcon. Spomnimo, ta delež je nemškemu podjetju prodalo podjetje Union Zreče. Večinskega lastnika šmarskega podjetja, to je podjetje Hansa-Flex Armerding GmbH iz naslova Panrepel 44, 28307 Bremen, Nemčija, na spletu namreč ni mogoče zaslediti. Veliko pa je dostopnih podatkov za podjetji Hansa Flex AG in Hansa Flex Hydraulik GmbH, ki sta registrirani na istem naslovu ter imata v Sloveniji hčerinsko podjetje v Ajdovščini. Zdi se, da podjetje Hansa-Flex Armerding GmbH, ki je vpisano kot lastnik Rhvdcona, v Nemčiji sploh ne obstaja.
Podjetje Rhydcon, d. o. o., Šmarje pri Jelšah, katerega lastnika sta Unior in nemško podjetje, ki ga nikjer v spletnih bazah ni moč najti.
Gorazd Korošec, ki Unior Zreče vodi 10 let, si je našel odlično izpostavo v oddaljenih Šmarjah pri Jelšah.