Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 07. 2012 Stran: 7
Rojeva se novi konzorcij za prodajo najboljšega soseda, danes bodo o njem govorili tudi nadzorniki Pivovarne Laško
Ljubljana - Začenja se novo nadaljevanje zgodbe o prodaji Mercatorja.
Največji lastniki Mercatorja s Pivovarno Laško in NLB na čelu naj bi se namreč načelno že dogovorili o oblikovanju novega konzorcija za prodajo večinskega deleža v največj i domači trgovski družbi. Omenjeni konzorcij naj bi vključeval lastnike okoli 60 odstotkov vseh delnic. Poleg pivovarske skupine, NKBM, Abanke, NFD Holdinga Gorenjske banke, Banke Koper, Banke Celje in Hypo Alpe Adria Bank, ki so združili moči tudi pri zadnjem, kasneje propadlem poskusu prodaje Mercatorja Agrokorju, naj bi imel tokratni konzorcij nekatere nove člane, med drugimi tudi srbsko družbo Prvi faktor. Ta je v lasti NLB, obvladuje pa 3,35-odstotni delež, ki gaje pred časom zasegla Rodiču M&B. O podrobnostih glede ustanovitve konzorcija (pogodbe ni za zdaj podpisal še nihče od lastnikov Mercatorja) naj bi že danes razpravljal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško, ki ga vodi Vladimir Malenkovič. Med potencialnimi kupci najresnejši kandidat ostaja Agrokor, katerega lobisti naj bi v zadnjih tednih okrepili pritisk na odločevalce v Sloveniji.
Karte so se premešale v NLB in Mercatorju
Kdo so ključni igralci v novem, skupaj že petem postopku za prodajo Mercatorja? Vsaj na prvi pogled se zdi, da so ključna razmerja sil v primerjavi z zadnjim postopkom, ki se je uradno končal konec februarja, bolj nagnjena v prid prodaji. Na čelu uprave Mercatorja tako ni več Žige Debeljaka, ki zaradi »pravnih omejitev, ker gre za neposrednega konkurenta«, Agrokorju lani ni dovolil brezpogojnega skrbnega pregleda. Na položaju ga je zamenjal Toni Balažic, nekdanji direktor Fructala, ki je bil nanj imenovan ob soglasju Pivovarne Laško. Novi so tudi nadzorniki Mercatorja, ki jih zdaj ne vodi več Robert Šega, ampak nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. V novem nadzornem svetu Mercatorja sicer sedijo kar štirje predstavniki lastnikov, ki so tako ali drugače podpirali prodajo Agrokorju (Pivovarna Laško in NFD Holding) ali pri njej celo aktivno pomagali (Unicredit) .
Karte so se premešale tudi v nadzornem svetu NLB (na čelu njene uprave je kljub odstopu še vedno Božo Jašovič), ki sama obvladuje 10,75 odstotka delnic. Tega po novem vodi Janko Medja, donedavni član uprave Unicredita, ki ima v lasti osem odstotkov Mercatorja in kije z vsemi silami želela doseči prodajo Agrokorju, do katerega je italijanska bančna skupina tudi sama zelo izpostavljena. Čeprav na čelu uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) ni več Matjaža Kovačiča, ki je svoje nadzornike konec lanskega leta uspel prepričati o prodaji 5,24-odstotnega deleža (zamenjal ga je Aleš Hauc), velja opozoriti na nekatere premike v lastništvu Mercatorja v zadnjih mesecih. Splitska banka, ki delnice hrani za neznanega fiduciarja, je namreč v zad njih treh mesecih delež z osmih odstotkov povečala na več kot devet odstotkov.
Neznanka je Šušteršič
Kar je morda najpomembneje, gre za prvi postopek prodaje Mercatorja, ki se bo začel v času druge vlade Janeza Janše. Ta bo imela bržčas zadnjo besedo o prodaji največjega slovenskega podjetja, na katerega je vezan pomembni del domačega gospodarstva, pri čemer velja opozoriti, daje prodaji Agrokorju še v opozicijskih časih nasprotovalo več aktualnih ministrov, med drugim tudi Franc Bogovič (kmetijstvo) in Radovan Žerjav (gospodarstvo), oba iz SLS. Za zdaj ostaja neznanka minister za finance Janez Šušteršič. Čeprav je še januarja letos kot glavni pogajalec Državljanske liste pri vstopanju v Janševo koalicijo dvomil o finančni sposobnosti Agrokorja in celo poudaril, da »cena v teh časih ne more biti glavni kriterij«, naj bi imel Šušteršič kot minister relativno pomembno (ne)formalno vlogo pri imenovanju Janka Medje v nadzorni svet NLB. Ta bo morebitno prodajo tokrat še lažje utemeljila z nujnostjo čiščenja portfelja. Pri tem ne gre prezreti, da bo lahko Šušteršič kot minister vplival tudi na odločitev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) o sofinanciranju Agrokorjevega prevzema.
Kljub na videz ohlajenim odnosom med novo hrvaško vlado in lastnikom Agrokorja Ivico Todoričem, ki naj bi se znašel tudi pod drobnogledom hrvaške davkarije, je bolj ali manj jasno tudi, da bo Agrokor pri naskoku na Mercator lahko računal tudi na nj eno podporo, saj gre nenazadnje za največje hrvaško podjetje, katerega poslovne težave lahko resno zamajejo celotno hrvaško ekonomijo.
So jih napake izučile?
Pri tem za zdaj ostaja odprto ključno vprašanje: ali bodo prodajalci v ihti ali iz neizkušenosti ponovili nekatere napake iz zadnjega postopka. Spomnimo, po tem, ko so lani na razpis za prodajo Mercatorja prispele štiri ponudbe, je konzorcij pod taktirko NLB in pivovarne, ki jo še vedno vodi Dušan Zorko, resnejša pogajanja nadaljeval le z Agrokorjem kljub temu, da pred tem niso dobili jasnih zagotovil, ali in kako je hrvaški koncem sploh sposoben financirati nakup v višini 221 evrov za delnico Mercatorja (nakup vseh bi torej Agrokor stal skupno 830 milijonov evrov).
Poleg tega, da je Laščanom iz igre s spretnim pravnim manevrom v konzorcijski pogodbi uspelo izločiti nadzorne svete prodajalcev, je pogodba o prodaji delnic, ki so jo podpisali z Agrokorjem, dejansko predstavljala nekakšno opcijsko pogodbo. Hrvaškemu koncernu je namreč onemogočila številne možnosti odstopa in enoletno zavlačevanje s plačilom kupnine.
Tožbe tudi zaradi Zorkovih posojil Šrotu?
Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi se danes seznanil tudi s pregledom vseh odškodninskih tožb, ki jih je Pivovarna Laško zaradi slabih posojil vložila zoper družbe iz kroga Boška Šrota. Za zdaj ni znano, ali so v pivovarni tožbe vložili tudi za skoraj 17 milijonov evrov posojil, ki sta jih družbi Center Naložbe in drugim podjetjem v začetku leta 2009 nakazala Pivovarna Union in Fructal (takrat sta ju vodila Dušan Zorko oziroma Toni Balažič). »V skladu s sklepi skupščine delničarjev (leta 2010, op. p.), so Pivovarna Laško in članice skupine vse tožbe vložile v predvidenem roku, z namenom zaščite premoženja,« so nam dejali v Laškem.