Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 06. 2012 Stran: 1
Premierjevega odvetnika vlada dopisno predlagala za vodenje današnje skupščine državnega telekomunikacijskega operaterja
Ljubljana - Vlada je v boj za prevzem vajeti v Telekomu Slovenije poslala tudi Francija Matoza, odvetnika predsednika vlade Janeza Janše v zadevi Patria, kjer mu tožilstvo očita nezakonito sprejemanje daril.
Na dopisni seji, o kateri ni obveščala javnosti, je namreč vlada včeraj popoldne sprejela več sklepov o dopolnitvi glasovalnih stališč države na današnji skup ščini Telekoma Ključni je povezan z njenim predsednikom. Medtem ko je uprava Telekomaza vodenje skupščine delničarjem predlagala odvetnika Stojana Zdolška, ki je v skoraj dveh desetletjih vodil več sto tudi odmevnejših skupščin, želi vlada na tem položaju danes videti Francija Matoza Slednji do imenovanja nove Janševe vlade z vodenjem skupščin ni imel tako rekoč nobenih izkušenj, je pa pred slabim mesecem dni - prav tako s pomočjo nasprotnega predloga - debitiral kot predsednik skupščine Pozavarovalnice Sava, katere največji lastnik je državni Sod
Predsednik skupščine ključ do oblasti v Telekomu
Prav vprašanje, kdo bo vodil današnjo skupščino Telekoma, bo zelo verjetno ključno pri odločanju o njenem razpleta V igri bo namreč tudi imenovanje novega nadzornega sveta, ki bo kmalu odločal o novi upravi družbe v večinski državni lasti Predsednik skupščine pa bo imel zadnjo besedo pri tem, ali bo na dnevni red uvrstil zahtevo vlade za razširitev dnevnega reda z odpoklicem dosedanjih nadzornikov in imenovanjem novih.
Spomnimo, do zapletov v povezavi s Telekomom je prišlo, ko je ministrstvo za infrastrukturo Zvonka Černača na AUKN poslalo zahtevo za razširitev dnevnega reda s predčasnim odpoklicem dosedanjih nadzornikov in imenovanj em novih. Čeprav je predsednica uprave agencije Dagmar Komar to zahtevo sprva prepos lala Telekomu, tehnično gledano ni šlo za sklep AUKN, saj ga ni podpisal eden od dveh preostalih članov uprave, Marko Golob ali Danilo Grašič. Komarjeva je zato kasneje Telekom, kije zahtevo Černačevih v tem času že javno objavil, pozvala k njenemu umika.
Vloga predsedujočega na skupščini Telekoma je za vlado ključna prav zaradi »obvoda« AUKN. Ta bo namreč v imenu države, ki sama ali prek povezanih družb obvladuje približno tri četrtine delnic Telekoma, glasovala na skupščini. Pri tem velja spomniti, da se je AUKN v zadnjih dveh tednih že dvakrat (v Zavarovalnici Triglav in Elektru Celje) uprla vladnemu neposrednemu »naročanju« sklepov mimo zakona o upravljanju kapitalskih naložb (ZUKN). Slednji, kot smo že večkrat poročali, sicer vladi daje pravico do oblikovanja lastnih predlogov za skupščine, toda obenem agenciji dovoljuje odločitev, ali jih bo upoštevala ali ne.
Vladni joker Dati Južna?
A na skupščini Telekoma bi lahko imela vlada jokerja v obliki lastnika Perspektive Darija Južne, največjega »malega delničarja« družbe, ki uradno obvladuje okoli tri odstotke delnic Telekoma. Četudi bi se torej AUKN morda na skupščini Telekoma glasovanja o odpoklicu nadzornikov vzdržala, bi jo lahko izglasovali kar mali delničarji sami. Po zakonu o gospo darskih družbah (ZGD-1) bi za to potrebovali najmanj tri četrtine oddanih glasov, k čemur bi lahko pomembno pripo mogel prav Južna. Pri tem pa je, če poudarimo še enkrat, ključno, da se sam predlog sploh znajde na dnevnem redu, o čemer bo na skupščini na koncu odločil njen predsednik. Včerajšnji manever z vsiljevanjem »svojega« predsednika skupščine bi lahko vlada v prihodnjih dneh ponovila tudi na prihajajočih skupščinah, med drugim v NLB.
Kot smo že poročali, so na prvotni vladni zahtevi za imenovanj e novih nadzornikov imena Matjaža Janše, Petra Kavčiča, Mihe Kluna (vsi trije so člani SDS), Janeza Benčine, Matjaža Savodnika in Mateja Kovača. V zadnjih dneh pa naj bi se koalicijske stranke uskladile, da bo v nadzornem svetu Telekoma po novem sedel tudi prvi mož Petrola Tomaž Berločnik, ki naj bi mu tudi predsedoval, izpadla pa naj bi Kavčič in Klun. Zaradi boja za prevlado v Telekomu so se sicer že konec maja prvič resneje zaostrili odnosi med največjo vladno stranko SDS in Državljansko listo, ki jo vodi Gregor Virant.
Goran Klemenčič za zdaj ne komentira
Ali dejstvo, da je vlada enemu od podjetij v večinski državni lasti s sklepom (prek AUKN) odredila, da mora za določen posel najeti odvetnika predsednika vlade v zadevi Patria, samo po sebi lahko predstavlja sum korupcije? Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič našega vprašanja ni želel komentirati, ker je »službeno v tujini in zadeve ne pozna«. Eden od poznavalcev protikorupcijske zakonodaje pa nam je včeraj zatrdil, da bi lahko tovrstni sklep vlade, ki bi konkretnemu odvetniku dejansko prinašal kakršno koli korist ali posel (vodenje skupščine lahko odvetniku prinese tudi več tisoč evrov), sam po sebi pomenil nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Janez Janša in Franci Matoz na eni izmed sodnih obravnav v zadevi Patria