Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 09. 09. 2011 Stran: 3
Prevzem Pivovarne Laško
Mali delničarji Pivovarne Laško pričakujejo višjo prevzemno ceno, tudi v gotovini Pivovarni do konca leta zapade v odplačilo več kot 165 milijonov evrov posojil
Ljubljana - Angažiranje avstrijskih bankirjev pri prevzemu Pivovarne Laško so včeraj podprli mali delničarji pivovarne in tudi njena uprava. »Svetovanje Erste Group Bank pri prevzemu Pivovarne Laško kaže resnost namena, da se prevzemna ponudba izvede do konca,« je menil predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič in izrazil pričakovanje, da bo Igor Lah do konca prihodnjega tedna popravil prevzemno ponudbo, »tudi z gotovino«.
Na prvi pogled se zdi zelo nenavadno, če prevzemnik, ki nima še nobene delnice prevzemne tarče, angažira tuje bankirje za njeno finančno sanacijo, vendar je Rajko Stankovič prepričan, da v ozadju ni špekulativnih namenov. »Takšnih poslov si resni bankirji ne morejo privoščiti, hkrati ne smemo pozabiti, da ima Pivovarna Laško veliko kratkoročnih dolgov, ki kot Damoklejev meč visijo nad njenim poslovanjem,« je menil Stankovič.
Ta tudi pričakuje, da bo poslovodstvo pivovarne prevzemniku ponudilo vso »podporo« pri skrbnem pregledu že začetega poslovanja pivovarne. »Le na podlagi temeljitega skrbnega pregleda lahko prevzemnik pripravi pravo ponudbo. Če Igor Lah ne bo imel na voljo vseh podatkov, se lahko zgodi, da bo nova prevzemna ponudba nižja,« saj morebitni stari grehi lahko precej vplivajo na višino prevzemne cene, je poudaril Stankovič.
Stara obveznost?
Eno takšnih tveganj, na katere je včeraj opozoril tudi Igor Lah, je morebitna obveznost Pivovarne Laško iz patronatske izjave, ki je prišla na dan v poslovnem poročilu družbe za leto 2009. Nova uprava z Dušanom Zorkom na čelu dotlej sploh ni vedela za obveznost v višini 11 milijonov evrov, upnik (izkazalo se je, da je bila to Perutnina Ptuj) pa je od nje terjal poplačilo. Za kaj je šlo? Pivovarna Laško je konec novembra 2009 prejela »dopis tretje osebe«, iz katerega je bilo mogoče sklepati, da je ta neimenovana oseba dala kredit družbama Infond Holding in Center Naložbe (obvladujočima lastnikoma Pivovarne Laško), tedanji direktor pivovarne Boško Šrot pa je zadnjega decembra 2008 posojilo zavaroval s podpisom patronatske izjave. Ker dolžnici (v večinski lasti Šrota) nista več plačevali posojil, je »tretja oseba« zahtevala plačilo od Pivovarne Laško. Pivovarna zahtevka ni pripoznala, ker ni bila seznanjena z obstojem patronatske izjave in ker ni poznala poslovnih razmerij med omenjenimi pravnimi osebami.
Lah z bankami prihodnji teden
Prvi delovni sestanek med KS Naložbami in avstrijskimi bankirji bo že danes, že prihodnji teden pa Igor Lah načrtuje sestanek s štirimi največjimi upnicami Pivovarne Laško. »Pivovarni Laško doslej ni uspelo prepričati bank o dolgoročni finančni sanaciji, Igor Lah pa zdaj dela prav to,« je včeraj menil predsednik uprave Dušan Zorko. Dodal je, da Pivovarni Laško do konca leta zapade približno 165,5 milijona evrov dolgov, od tega jih je 147 milijonov evrov kratkoročnih.
Pomoč investicijske banke
Finančni svetovalec Simon Mastnak meni, da je Lahov motiv pri tem, ko je oddal prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško, zaslužek in da ni političnega ozadja. »Vsak resen prevzemik potrebuje pomoč investicijske banke, da opravi skrbni pregled in izpelje posel. Predvidevamo lahko, da je skupina po delih verjetno vredna več kot celota. Torej bo po morebitnem prevzemu še vedno precej dela za prodajo posameznih delov skupine.
Ampak to je moje ugibanje. Zato je logično, da potrebuje sodelovanje z investicijsko banko.« Pri tem dodaja, da je za KS Naložbe bolje, če te prevzamejo podjetje pred finančnim prestrukturiranjem. Vrednost podjetja je namreč nižja. Če bi Lahu uspelo prestrukturirati podjetje po prevzemu, bi bili deli skupine vredni precej več kot pred prevzemom.
Tudi Matej Tomažin, član uprave KD Skladi, glavni motiv KS Naložb vidi v tem, da prodajo dražje kot kupijo. Sodelovanje s svetovalnim podjetjem je po njegovem mnenju korak v pravo smer, kajti svetovalne družbe lahko priporočijo dejanja, ki generirajo boljše donose. Predvsem pa je pomemben dostop do financiranja, dodaja.