Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Predovnik Mitja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 07. 2009
Stran: 62
mag. Mitja Predovnik V Sloveniji ni registrirane še nobene evropske delniške družbe, čeprav ta možnost obstaja že nekaj let in čeprav gre za obliko gospodarske družbe, ki naj bi olajšala poslovanje v več drža vah članicah Evropske unije. Po podatkih ETUI (European Trade Union Institute) je v Evropi trenutno registriranih več kot 350 evropskih delniških družb, v postopku ustanavljanja pa jih je še vsaj 20. Največ jih prihaja iz Češke in Nizozemske, Nemčije, Luksemburga, Velike Britanije in Francije, precejšen delež teh družb pa je ustanovljen tudi v Avstriji, na Cipru, v Belgiji, na Norveškem, Slovaškem in Švedskem. Pri tem je treba poudariti, da gre za registrirane evropske delniške družbe, medtem ko se v primeru družb z zaposlenimi in dejanskimi poslovnimi aktivnostmi razmerja spremenijo. V Sloveniji, kot omenjeno, ni še nihče ustanovil evropske delniške družbe, obstajajo pa podružnice oziroma hčerinska podjetja, ki so del evropskih delniških družb. Štiri desetletja stara zamisel Zamisel o uvedbi evropske delniške družbe oziroma Societas Europaea po latinsko sega v sedemdeseta leta in je povezana z idejo o obliki družbe, ki bi presegla nacionalne okvire ter ponudila možnost lažjega in stroškovno bolj učinkovitega delovanja tistih podjetij, ki poslujejo prek meja svojih držav. Osnovni pravni temelj za novo obliko gospodarske družbe, ki naj bi olajšala poslovanje gospodarskih subjektov v več državah članicah EU, je statut Societas Europaea, sprejet oktobra 2001, dopolnjujeta pa ga še uredba o statusnopravnih značilnostih in direktiva o udeležbi delavcev. Evropsko, a registrirano doma Evropska delniška družba se lahko ustanovi znotraj Evropske unije v obliki, ki jo predpisuje zakonodaja Unije. Kapital družbe je razdeljen na delnice, ki sestavljajo kapital delniške družbe. Delnice se glasijo v evrih, za ustanovitev evropske delniške družbe pa je treba imeti najmanj 120 tisoč evrov osnovnega kapitala. Tak gospodarski subjekt se registrira v državi, kjer je glavna uprava, to je sedež podjetja. Toda takega podjetja ni mogoče ustanoviti, če se hkrati ne doseže tudi dogovora o sodelovanju zaposlenih pri sprejemanju odločitev in vodenju podjetja. Eno- in dvotirni sistem upravljanja V dvotirnem sistemu je uprava odgovorna za upravljanje družbe. Člane uprave imenuje in odpokliče nadzorni svet. Ta nadzira delo uprave, njegove člane pa imenuje skupščina. Število članov nadzornega sveta določa statut podjetja. ENOTIRNI DVOTIRNI SISTEM SISTEM II II upravni nadzorni svet organ | | in uprava S skupščina delničarjev V enotirnem sistemu podjetje upravlja administrativni organ. Število članov uprave in odgovornosti njihovega delovanja so določeni v statutu. Če so v administrativnem organu vsaj trije člani, mora biti med njimi tudi predstavnik delavcev. Prepričati je treba tudi zaposlene Direktiva o udeležbi delavcev, ki dopolnjuje statut o evropski delniški družbi, temelji na ideji o svobodnih pogajanjih v procesu ustanovitve te in postavitve njenih osnovnih temeljev. Najzahtevnejša naloga so pogajanja s predstavniki zaposlenih. Uprava podjetja mora sprožiti postopek za ustanovitev tako imenovanega posebnega pogajalskega telesa, v katerem so predstavniki zaposlenih posameznih podjetij iz držav članic EU in sedeža podjetja. Pogajalsko telo pripravi izhodišča za pogajanja z upravo podjetja. Pri tem jim lahko pomagajo predstavniki sindikalnih organizacij in drugi pravni strokovnjaki, ki imajo teoretične in praktične izkušnje z ustanovitvijo evropskih delniških družb. Pomembno je poudariti, da stroške, ki jih pogajalsko telo potrebuje za svoje kakovostno delo, pokrije uprava podjetja. Pogajalsko telo mora svoje delo opraviti v šestih mesecih in doseči dogovor o udeležbi delavcev. Če dogovor ni možen, se lahko uporabijo tako imenovana standardna pravila, katerih vsebino jasno določa direktiva EU in delavsko udeležbo opredeljuje predvsem na področju obveščanja, posvetovanja in soodločanja. Dokončni sporazum je pisni dokument, ki nastane na podlagi končanih pogajanj in ga podpišeta obe strani. Ustanovitev možna tudi v Sloveniji V Sloveniji status evropske delniške družbe ureja zakon o gospodarskih družbah iz leta 2006. Ta poleg pogojev vpisa take družbe v sodni register po zakonu o sodnem registru določa tudi predložitev sporazuma o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe, kot določa zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju evropske delniške družbe. Cilj obeh zakonov je, da se ustanovi podjetje, ki opravlja dejavnosti v različnih državah članicah EU, neovirano opravlja storitve prostega pretoka blaga, ljudi in kapitala, obenem pa se zaposlenim z ustanovitvijo takšnega podjetja zagotovi približno enaka raven udeležbe pri upravljanju, kot so jo pred vključitvijo v takšno podjetje imeli delavci v predhodnih družbah.