Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2011 Stran: 8
Kranjski Merkur glasoval po željah Perutninine uprave, a to ni bilo dovolj za potrebno tričetrtinsko podporo za do polovično statutarno povečanje osnovnega kapitala. Ne v Merkurju in ne v Probanki ne želijo dividend Perutnine
Na včerajšnji dolgo pričakovani in napovedovani skupščini delničarjev Perutnine Ptuj je njen predsednik uprave, dr. Roman Glaser, doživel največji šok, ko je uvidel, da ne bo doseženo polovično povečanje osnovnega kapitala. Pri tem mu niso pomagali glasovi ne Holdinga PMP, ki je v lasti Perutninih menedžerjev ne Probanke in njene Zlate monete II, ki je v lasti Probankinih vodilnih, pa tudi ne kranjskega Merkurja. Za omenjeni sklep je resda glasovalo 61,5 odstotka prisotnih delnic z glasovalno pravico, a bi jih po zakonu moralo vsaj 75 odstotkov. Glaser pa je na skupščini podal nasprotni predlog o posebni reviziji, pri čemer se ni strinjal, da bi to opravila družba Ernst & Young, ki naj bi po mnenju nekaterih prisotnih bila preveč povezana s Kadom, ki je desetodstotni lastnik Perutnine. Revizorja bodo po Glaserjevem predlogu do konca oktobra izbrali nadzorniki. Hkrati sta iz pregleda posebne revizije izločena posla Perutnine z Infond Holdingom in Centrom Naložbe, oba sta že v stečaju, kjer Perutnina Ptuj že po sodni poti terja "posojenih", a ne vrnjenih, 15 milijonov evrov.
Le malo je manjkalo, pa bi se blizu 10 tisoč delničarjev Perutnine po nekaj sušnih letih spet lahko veselilo dividend, saj je za predlog uprave in nadzornikov, da se 4,49 milijona evrov bilančnega dobička ne razdeli, glasovalo "le" 58,42 odstotka prisotnega kapitala z glasovalno pravico. Predloga o 0,16 oziroiha 0,20 evra bruto dividende pa očitno nista bila sprejemljiva ne za Merkur in ne Probanko, četudi sta oba v težki finančni situaciji. Po skupščini je bil Glaser zadovoljen, da sta uprava in nadzorni svet družbe "v paketu" z 88,7 odstotka glasov podpore prejela razrešnico za minulo poslovno leto. Dejal je tudi, da bodo pogovore s potencialnimi (novimi) investitorji v Perutnino za zdaj končali, ni pa mogel povedati, ali nameravajo že v kratkem sklicati novo skupščino delničarjev s predlogom povečanja kapitala. Izrazil je tudi prepričanje, da bo še letos izvedena zamenjava delnic med Merkurjem in Perutnino, a so nam v Merkurju pojasnili, da ostajajo lastniki Perutnine in da še ni nikakršnega dogovora o tem. Roman Glaser pa je zavrnil, da naj bi bila Perutnina lani na ravni skupine imela 12 milijonov evrov izgube, ampak je bila ta, zlasti zaradi poslovanja v Srbiji, kjer letos že izvajajo določene ukrepe, težka 5 milijonov evrov. Tega, da naj bi v Holdingu PMP podali napoved izpodbojne tožbe na sklep o posebni reviziji, ki jo je predlagal ravno Glaser, pa slednji ni želel komentirati, a naj bi to znotraj holdinga, kjer menijo, da je vsakršna posebna revizija za podjetje škodljiva, razreševali v naslednjem tednu. Izpodbojne tožbe na točko o nedelitvi bilančnega dobička in o posebni reviziji pa sta napovedala še predstavnika Kada in društva malih delničarjev MDS.
Na skupščini delničarjev so člani Perutninine uprave na široko pojasnjevali določene posle, kjer so še najbolj zadovoljivo odgovorili o lanskih 30 milijonih evrov dokapitalizacij v hče-Roman Glaser je včeraj dejal, da bodo pogovore s potencialnimi (novimi) investitorji v Perutnino za zdaj končali. (Sašo Bizjak) rinske družbe - pretežno s stvarnimi vložki. Precej manj pa o tem, zakaj ni Perutnina izkoristila predkupne pravice pri nakupu 45-odstotnega deleža od Esada Begiča v zelo donosnem bosanskem podjetju PP B, kjer je Perutnina že sicer 55-odstotna lastnica, pa tudi ali je Perutnina res ponovno stoodstotna lastnica PP Agra (nekdaj Agrokombinat Maribor) od 21. decembra lani ali pa imajo večino PP Agra v Holdingu PMP. Je pa Radovan Stonič, prvi nadzornik Perutnine, na skupščini jasno povedal, da so nadzorniki upravi vse omenjene posle odobrili, s čimer bi v primeru odškodninskih tožb morebitno odškodnisko odgovornost nosili prav nadzorniki.
O zastavljenem Poliju in borzi
Blagovna znamka Poli je bila pri Gorenjski banki zastavljena letos za enega izmed kratkoročnih kreditov, ki ga nameravajo vrniti, v vmesnem obdobju pa je ne sme uporabljati nihče razen Perutnine. Na vprašanje, zakaj ne kotirajo delnice Perutnine na borzi, kjer bi lahko družba z IPO iskala tudi vlagatelje za nove delnice, pa je Glaser odgovoril, da jih v to sili slaba situacija na Ljubljanski in tudi tujih borzah. Da bi lahko bila transparentnost poslovanja Perutnine s kotacijo njenih delnic na borzi, ni nič govoril.
Zakaj je Glaserja razočaralo neizglasovanje dokapitalizaclje?
Uradno in javno je pri načrtovani dokapitalizaciji dr. Roman Glaser govoril o razvojnih projektih in potrebi 100 milijonov evrov dodatnega kapitala (slabih 50 milijonov evrov bi lahko prinesla dokapitalizacija). "Zdaj pa Perutnina v prihodnjih letih ne bo mogla tako hitro rasti, kakor je želela in bi lahko," je po glasovanju žalostno ugotavljal Glaser. V ozadju se špekulira, da bi lahko dokapitalizacijski denar šel tudi za morebitno dokapitalizacijo Probanke, kjer je Perutnina pomemben delničar. Ali pa za morebitni dogovor z Merkurjem o vzajemnem lastništvu in (ne)posredne dokupe lasnih delnic Perutnine. Dejstvo pa je, da večini lastnikov (ali tega ni hotel ali pa je šlo za kakšne poslovne skrivnosti) Glaser na včerajšnji skupščini ni znal zadovoljivo pojasniti dejanske potrebe po povečanju kapitala ter tega, kateri konkretni projekti so zadaj.