Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 07. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Bitka za interpretacijo prevzemne zakonodaje med Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in državo, od katere je odvisno, ali bo ta v prihodnjih mesecih lahko glasovala na skupščinah več družb, se je za zdaj končala brez zmagovalca.
Ustavno sodišče je tako sklenilo, da bo do končne odločitve začasno zadržalo oba sporna odstavka zakona o prevzemih (ZPre-1). Čeprav so ustavni sodniki določili, da bo do njihove končne odločitve veljalo prvotno besedilo zakona, na podlagi katerega je ATVP državnim lastnikom »zamrznila« glasovalne pravice v devetih družbah, in ne za državne lastnike ugodnejša avtentična razlaga, ki jo je maja letos potrdil državni zbor, to ne pomeni, da državni lastniki na skupščinah teh družb ne bodo smeli glasovati. Ustavni sodniki so namreč eksplicitno opozorili, da bi lahko v primeru, če »zamrznjeni« lastniki Krke, Zavarovalnice Triglav, Save Re, Aerodroma, NKBM, Abanke in drugih družb ne bi mogli glasovati na skupščinah, »nastale škodljive posledice«.
Ali z besedami iz sklepa ustavnega sodišča: »Če bi bile skupščine izvedene in bi bilo z izglasovanimi skupščinskimi sklepi poseženo v njihove pravice in interese (lastnikov, op.p.), ni pravno utemeljenega razloga, da te osebe, čeprav jim je z odločbo (ATVR op.p.) prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic, ne bi bile navzoče na morebiti sklicani skupščini ciljne družbe in da na njej ne bi napovedale izpodbijanja Skupščinskih sklepov.« Nastalo »pravno praznino« pri začasnem zadržanju dveh odstavkov iz 63. in 75. člena ZPre-1 pa je rešilo s pojasnilom, da se do nadaljnjega uporablja prvotno besedilo zakona in ne upošteva vsebina, ki jo je z avtentično razlago dodal zakonodajalec.
Spomnimo, prevzemni zakon je državnim lastnikom prvotno dovoljeval, da jim v družbah, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne bi povečali niti za eno delnico. Ker je eden od njih (Luka Koper) manjšo količino delnic prek zunanjega investicijskega upravljavca najprej kupil in kmalu za tem odprodal, jim je zato ATVP v devetih družbah »zamrznila« glasovalne pravice, dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ah svojega deleža ne znižajo pod 25-odstotni prevzemni prag.
A agenciji je načrte pokvaril državni zbor, ki je v začetku maja sprejel tako imenovano avtentično razlago prevzemnega zakona. Na kratko: v skladu z njo bi državni lastniki, ki so ob sprejemu zakona presegali prevzemni prag, ponudbo za prevzem objavili šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag. Prav tako jim prevzema po tej razlagi ni treba objaviti, če bi lastništvo v tem času znižali na zatečeno stanje ob sprejemu zakona.
Medtem ko je ATVP odločitev državnega zbora označila za »posmeh regulatorju in pravu«, avtentično razlago pa je dala v presojo ustavnemu sodišču, s čimer je državnim lastnikom blokirala glasovanje na skupščini Abanke, je tem v primeru Petrola uporabo glasovalnih naprav na skupščini omogočilo vrhovno sodišče. To je konec maja v utemeljitvi sodbe zapisalo, da bi bili ukrepi ATVP utemeljeni, če bi državna podjetja vdružbi še vedno presegala prehodni prevzemni prag, a so imela marca letos, ko jim je ATVP vzela glasovalne pravice v Petrolu, v lasti le še 29,2 odstotka družbe. Vrhovnemu sodišču je sicer pri razlagi izreka v sklepu prisluhnilo tudi ustavno sodišče.
Žugelj bi z daljšo "zamrznitvijo" deležev zvezal roke vladajočim
Poleg pravne kompleksnosti vprašanja' razlage prevzemne zakonodaje je njena pomembna razsežnost povezana tudi s spremembo ravnotežij moči v samih družbah. Morebitna dolgotrajnejša »zamrznitev« deležev države v devetih družbah bi namreč tehtnico moči v njih nagnila v prid domačim privatizacijskim lastnikom in posledično povzročila val prisilnih in bržčas poceni odprodaj državnih deležev. Prav tako bi agencija, ki jo vodi Damjan Žugelj, sedanji politični garnituri dokončno onemogočila, da bi si po zgledu vlade Janeza Janše tik pred parlamentarnimi volitvami z različnimi manevri (uvajanjem enotirnega sistema upravljanja ali novimi imenovanji nadzornikov) utrdila položaj v državnih podjetjih in morebitnim naslednikom otežila kasnejše poskuse zamenjav njenih kadrov.