Medij: Obrtnik
Avtorji: Cehtil Nataša
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Svetovalec
Datum: 06. 04. 2011
Stran: 46
V Uradnem listu RS, št. 18/2011 z dne 15. 3. 2011 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 4. marca 2011. Zakon je začel veljati 30. marca letos. Po mnenju zakonodajalca je cilj sprememb zakona o javnem naročanju doseči, da se s spremenjeno definicijo izraza podizvajalec onemogoči obvod zakona v zvezi z neposrednimi plačili podizvajalcem in zagotovi večja plačila disciplina na področju javnih naročil, prav tako pa tudi, da se odpravijo druge pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Sistem javnega naročanja namreč temelji na načelih gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, enakopravne obravnave ponudnikov, proporcionalnosti in preglednosti. In ker so se gospodarske razmere v zadnjem obdobju precej spremenile, so obstoječe zakonske rešitve pokazale praznine in luknje, ki so jih mnogi s pridom izkoriščali. • Spremenjena definicija podizvajalca Z zakonom se spreminja definicija podizvajalca v postopkih javnega naročanja, na podlagi katere ne bo več mogoče izigravati določb zakona o obveznih neposrednih plačilih podizvajalcem, s čimer naj bi se izboljšala plačilna nedisciplina v gospodarstvu. Ker so na podlagi zakona neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev, so ponudniki kot podizvajalce prijavljali kar svoja hčerinska podjetja oziroma podjetja, s katerimi so kapitalsko povezani, podizvajalci, ki so dejansko izvajali javno naročilo, pa so bili posledično izključeni iz neposrednih plačil. Doslej se je namreč za podizvajalca štel gospodarski subjekt ali posameznik, ki je za izbranega ponudnika dobavljal blago ali izvajal storitev, neposredno povezano s predmetom naročila. V skladu z novelo zakona o javnem naročanju se za podizvajalca tako ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru: - se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila; - mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice, povezane s predmetom javnega naročanja. Za povezane družbe v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: - ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem - če večina deležev pravno samostojne družbe pripada drugi družbi ali če drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic, se ta družba šteje za družbo v večinski lasti, druga družba pa je družba z večinskim deležem); - je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba, odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba); - so koncernske družbe (koncem sestavljajo ena obvladujoča m ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (dejanski koncem); družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncem), ali pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem medsebojno odvisne (koncem z razmerjem enakopravnosti); - sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi (vzajemno kapitalsko udeležene družbe so kapitalske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot četrtina deležev druge družbe) ali - so povezane s podjetniškimi pogodbami (npr. pogodba, s katero družba podredi vodenje družbe drugi družbi; pogodbe o obvladovanju ali prenosu dobička). Naročnik bo moral v razpisni dokumentaciji navesti, da mu mora na njegov poziv izbrani ponudnik v postopku javnega naročanja ali pri izvajanju javnega naročila posredovati podatke o: - svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s tihimi družbeniki, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb; - gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe. Izbrani ponudnik bo moral podatke posredovati naročniku v roku osmih dni od prejema poziva. Ponudnik, ki bo izvajal javno naročilo z enim ali več podizvajalci, bo moral imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem sklenjene pogodbe s podizvajalci. Naročniku bo moral posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik pa bo moral nemudoma po prejetju kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo naročniku, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem, in podizvajalčevo soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca. Če pooblastila ali soglasja ne bo imel, ga bo moral pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasja naročniku ne bo predložil v tem roku, bo moral naročnik državni revizijski komisiji predlagati uvedbo postopka o prekršku. Z navedenimi spremembami se torej korenito posega v dosedanjo prakso izvedbe javnih naročil. Predvsem pri večjih javnih naročilih s področja graditve infrastrukture in drugih objektov bo novela bistveno pripomogla k preglednejši ureditvi in izvedbi javnih naročil ter omogočala predvsem manjšim podizvajalcem, da bodo lažje in zanesljiveje prišli do zasluženega plačila za svoje opravljeno delo. • Spremenjene določbe o pogojih za sodelovanje v postopkih javnih naročil Izjemnega pomena za samo izvedbo javnih naročil pa so tudi nove spremenjene določbe o pogojih za sodelovanje v postopkih javnih naročil. Novela je dodala nekatere nove pogoje, ki bodo onemogočili izvedbo javnih naročil gospodarskemu subjektu, ki je insolventen. Naročnik bo moral iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, če: - je v stečajnem postopku; - je bil njegov član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadarkoli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim deležem, večjim od 25 odstotkov, ali delničar z lastniškim deležem, večjim od 25 odstotkov, ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja; - ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika; - ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, neplačane, zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Ponudnik bo izkazal izpolnjevanje navedenih pogojev z dokazilom iz uradne evidence ali pa bo v ponudbi navedel, v kateri evidenci in pri katerem državnem organu, organu lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila lahko naročnik ta podatek iz uradnih evidenc pridobi sam. Naročnik bo lahko določil, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če: a)je bil podan predlog za začetek likvidacije ali stečajnega postopka ali za začetek postopka prisilne poravnave ali je v postopku prisilne poravnave ali v postopku prisilnega prenehanja ali kadar z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju; b)je bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem; c)mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil; d)je pri dajanju zahtevanih informacij, v konkretnem postopku ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil. Kadar bo nameraval ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, bo moral pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. • Povzetek Z navedenimi spremembami naj bi se torej izognili izigravanju veljavne ureditve, na podlagi katere je naročnik dolžan plačevati podizvajalce neposredno. Izvajalčeva hčerinska oz. kapitalsko povezana družba po novem ne bo več veljala za podizvajalca, temveč se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec. Prav tako v postopkih javnega naročanja ne bodo smela več sodelovati podjetja, ki so v stečajnem postopku, ali pa je imel kateri od njegovih članov vodenja dve leti pred oddajo naročila več kot četrtinski delež v podjetju, nad katerim je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave oz. prisilnega prenehanja, saj bo moral naročnik takšnega ponudnika izločiti. Naročnik bo moral prav tako pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve za socialno varnost. Če ti ne bodo plačani, bo moral ponudbo izločiti. Te spremembe so torej vsekakor pozitivne in dobrodošle tako za gospodarske subjekte na trgu, ki se prijavljajo na javne razpise, kakor tudi za javne finance, saj bo postopek bistveno gospodarnejši, hitrejši in ekonomsko bolj upravičen. Javne finance se bodo v prihodnje izognile sodelovanju z neuspešnimi in likvidno manj sposobnimi gospodarskimi subjekti na trgu. Nataša Cehtl, univ. dipl. prav.