Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije in Borut Bizaj – vodja OMD Petrol pri Društvu MDS sta se udeležila 38. redne skupščine Petrol d.d. in zastopal delničarje, ki so skupno lastniki nekaj več kot 474.000 delnic oz. nekaj manj ko 1,7 % prijavljenega in na skupščini prisotnega kapitala.
Ljubljana, 23.05.2024
Zakon o cenah velja 25 let, »Svet za cene« ni bil nikoli ustanovljen
Zakonska ureditev regulacije cen je urejena v Zakonu o kontroli cen, ki je bil sprejet 22.7.1999, objavljen v UR RS 51/06 z dne 6.8.1999 in je v velja od 21.08.1999 dalje. Sprememb tega zakona nisem našel.
Pri tem je zelo pomembno določilo 15. člena tega zakona, ki glasi:
»15. člen
(1) Za predhodno usklajevanje stališč glede predpisovanja ukrepov kontrole cen deluje pri ministrstvu Svet za cene kot strokovno posvetovalno telo za vprašanja kontrole cen (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) Svet ima deset članov in predsednika, ki je minister, pristojen za kontrolo cen. Minister lahko za posamezno sejo sveta ali za določen čas imenuje namestnika, ki predseduje svetu. Namestnik ne more biti član sveta.
Člane sveta imenuje izmed strokovnjakov minister, in sicer:
· enega iz ministrstva, pristojnega za kontrolo cen,
· enega na predlog ministrstva, pristojnega za finance,
· štiri na predlog Gospodarske zbornice Slovenije,
· enega na predlog direktorja Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence,
· enega na predlog direktorja Urada Republike Slovenije za varstvo potrošnikov
· in dva neodvisna strokovnjaka.
(3) Na seje se obvezno vabijo predstavniki ministrstev, na katerih delovno področje se nanaša ukrep kontrole cen, ki se na seji obravnava. Na predlog članov, ki jih je predlagala Gospodarska zbornica Slovenije, lahko predsednik povabi tudi predstavnike gospodarskih združenj in posameznih podjetij, na katerih dejavnost se nanaša ukrep kontrole cen. Vabljeni predstavniki nimajo glasovalne pravice.
(4) Svet mora obravnavati vse predloge za ukrepe kontrole cen, prav tako pa tudi druga stališča in analize o cenah, ki jih minister pošlje vladi.
(5) Svet sprejme svoja stališča z večino glasov. Ta stališča posreduje minister v svojem poročilu vladi. V tem poročilu pa mora navesti tudi mnenja vabljenih udeležencev in ločena stališča članov sveta.
(6) V nujnih primerih sme minister predlagati vladi ukrep kontrole cen ali njegovo spremembo brez predhodnega stališča sveta, vendar mora sklicati svet takoj, ko je to mogoče in poslati njegova stališča vladi.
(7) Minister samostojno odgovarja za svoje odločitve in svoje predloge vladi in ni vezan na stališča sveta.«
Kot delničar družbe in pooblaščenci delničarjev smo presenečeno ugotovili sledeče:
1. Svet za cene kot strokovno posvetovalno telo za vprašanja kontrole cen nikoli ni bil ustanovljen, torej že 25 let,
2. Veljavna Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je objavljena v Uradni list RS, št. 66/23, 120/23, 15/24 in 25/24 je veljavna do 20. junija 2024 nikjer ne omenja, da mora predhodno soglasje dati Svet za cene, ki ga od začetka veljavnosti zakona ni.
3. Skladno z določili 15. člena Zakona o cena, bi moral Strokovni svet pred obravnavo podzakonskega akta Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov zavzeti stališče, ki ga pristojni minister predstavi pred odločanje na Vladi RS, izjemoma lahko to naredi kasneje, če je nujna situacija.
V zvezi s tem smo Uprav zastavili sledeča vprašanja:
- ali je Uprava Petrola kadarkoli od začetka veljavnosti Zakona o cenah opozorila resornega ministra oz. zahtevala ustanovitev Strokovnega sveta iz 15. člena tega zakona?
- ker tega sveta ni, ali ve kdo določa in izračunava metodologijo za izračun najvišje dovoljene marže?
- ali drži podatek, da je povprečna marža za neosvinčeni bencin v EU 19,71 centa in za dizel pa 24,08 centa?
- Na drugi strani pa je skladno s 13 členom Uredbe v Sloveniji najvišja dovoljena višina marže (v nadaljevanju s kratico: »NDVŽ«) znaša za dizel 0,0783 eura/liter, za NMB-95 0,0794 eura/liter.
- po podatkih je ta marža v soseščini Slovenije sledeča:za Srbijo in BIH natančnih podatkov nisem našel ampak le okvirne in naj bi tam marže znašale med 12 in 14 centov, če imate vi natančnejši podatek prosim postrezite še z njim.
Sklepni predlogi Upravi za predstavitev in opredelitev na skupščini so bili:
- Uprava Petrola d.d. naj delničarjem družbe predstavi natančno analizo najvišje dovoljena višina marže MB-95 in dizla v EU in BIH ter Srbiji,
- Uprava Petrola naj pove delničarjem za koliko se kumalitvno dvigne bilančni dobiček družbe, če se marža dvige za 1 cent,
- Uprava Petrola naj predstavi dvig oz. znižanje trošarine vs. dvigu oz. znižanju najvišje dovoljena višine marže ter vplive na inflacijo,
- Uprava Petrola naj predstavi, simulacijo, če z njo razpolaga, kako bi morebitna uskladitev trošarine in marže na primerljivo raven s sosedami v širši regiji vplivala na bilančni dobiček Petrola, pobrane trošarine za RS in davek od dobička od pozitivnega poslovanja Petrola v absolutnih številkah ob simulaciji, da se dvigne marža za 5 centov pri obeh vrstah goriva in »omogoči konkurenčno okolje za nakup goriva tranzitnega prometa.«
- ali bi Uprava Petrola podprla idejo Društva MDS da se 1/3 najvišje dovoljene marže v primeru dviga za 5 centov na skupno 13 oz 14 centov na liter, namensko nameni za dodatno vlaganje v obnovljive vire energije (OVE) in koliko do sedaj družba Petrol že vlaga v OVE letno?
Uprava je potrdila ugotovitve Društva MDS, da je najvišje dovoljene marže za obe gorivi najnižja v EU v povprečju kar za 3 x in, da je nižja tudi od priznane marže v Srbiji in BIH, kjer je le ta med 12,5 in 14 centi na liter.
V okviru tožbe zoper regulacijo, ki jo je izvedla še prejšnja Vlada RS je v okviru argumentov v tožbi izpostavila na problem neustanovitve Sveta za cene, ki izhaja iz zakon.
Prizadevala si bo v dialogu z pristojnim ministrstvom in Vlado RS najti kompromisno rešitev, prav tako pa ni zanikala navedbe Društva MDS, da 1 cent marže pomeni cca 10 mio EUR bilančnega dobička.
Prikazala je strukturo cene leta 2023 in 2024 iz katere izhaja, da je priznana marža trgovcem zanemarljiv vpliv na inflacijo.