Medij: Delo - Mag Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 07. 12. 2009 Stran: 33
S tem ko je upravno sodišče po več kot letu razveljavilo sklep prejšnje vlade o imenovanju Damjana Žuglja za direktorja agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), se je zdajšnja znašla v kočljivem položaju. Vlada je namreč morala imemonovati vršilca dolžnosti na predlog sveta ATVP, ta pa je na vodilno mesto spet predlagal Žuglja, ki mu koalicija ni preveč naklonjena.
Kljub temu ga je vlada v četrtek potrdila za vršilca dolžnosti, vendar za največ za šest mesecev.
Težava je, ker vlada ni mogla nasprotovati predlogu sveta ATVP, ki je oziroma bi moral biti neodvisen in samostojen organ nadzora. Če bi se vmešavala v njegovo delo, bi izvršilna oblast gotovo dobila opozorila iz EU in OECD, katerega člani si tako želimo postati.
Pogajanja z OECD vodi razvojni minister Mitja Gaspari, ki bržkone ve, kako si ta elitna druščina najrazvitejših držav zamišlja neodvisnost nadzornih institucij v tržnem gospodarstvu. Premier Borut Pahor je sicer dejal, da si osebno želi, da bi Žugelj ostal na tem mestu, vendar sta po naših informacijah temu najbolj nasprotovala prav Gaspari in finančni minister Franc Križanič. Prav veliko podpore pa ni imel niti pri drugih ministrih, prav tako ne pri koalicijskih strankah, ker ga povezujejo z Janševo vojno proti tajkunom in ker menijo, da za njegovim imenovanjem stoji nekdanji finančni minister Andrej Bajuk. Poleg tega je prejšnja oblast menda poskrbela, da je bil na položaj imenovan, čeprav ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev.
Sedemintridesetletni Žugelj navedbe vztrajno zanika in pravi, da se upravno sodišče ni ukvarjalo z njegovimi referencami, ampak zgolj s pritožbo njegovega protikandidata Urha Bahovca, ki je trdil, da je bil postopek imenovanja nepravilen. »Način vodenja postopka pa ni bil moja pristojnost,« pojasnjuje Žugelj. Diplomiral in magistriral je na ekonomski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na pravni v Kragujevcu (tam je pozneje izbruhnila afera zaradi kupovanja diplom). Sprva se je preživljal s študentskim delom, leta 1998 pa seje zaposlil na finančnem ministrstvu, kjer je ostal do 2006., ko je postal direktor Uradnega lista. Hkrati je bil direktor podjetja za davčno in finančno svetovanje 0'Bearnv, ki ga je ustanovil s tremi sodelavci z ministrstva. Podjetje ni nikoli zaživelo, zato so ga istega leta, kot je Žugelj prevzel vodenje Uradnega lista, prodali. Ravno direktorovanje v popoldanskem času pa mu je prineslo potrebnih pet let vodstvenih izkušenj, da je lahko postal prvi mož Uradnega lista. Tam je izpeljal odkup delnic od malih delničarjev, zaposlenih in upokojenih delavcev, kar velja za velik uspeh. »Ce tega ne bi storil, bi moral Uradni list v likvidacijo, ker bi kršil pravila EU,« se spominja Žugelj. V družbi so takrat potekali srditi boji, ker so se nekateri zaposleni organizirali in povezali z neko borznoposredniško hišo, da bi iztržili čim več. Po drugi strani pa se je Žugelj naslonil na Kad, ki je kupoval delnice od malih delničarjev in jih potem v paketu prodal Uradnemu listu. Nekaterim se zdi sporno, da je Žugelj posamično klical zaposlene v svojo pisarno in z njimi barantal, koliko bo Kad odštel za njihove delnice.
Se v ozadju Žugljevega rušenja skriva usklajeno delovanje prejšnjega direktorja ATVP Nevena Boraka in pravnega strokovnjaka Mihe Juharta, ki je letošnje krompirjeve počitnice menda preživel skupaj z Urhom Bahovcem v Egiptu?
Njegov čas na ATVP se od predhodnikov razlikuje predvsem po večji medijski prisotnosti in vsaj navidezno večji vnemi za razkrivanje usklajenega delovanja različnih podjetij in posameznikov. Zdaj je na potezi uradniški svet, da izbere novega direktorja. Žuglju po pogodbi sicer pripada 24 plač odpravnine, vendar do nje ni upravičen, če zavrne ustrezno zaposlitev na agenciji.
Vsekakor mu bo ostalo dovolj za novo toyoto avensis, ki jo brezsramno oglašuje kar na uradnih spletnih straneh ATVP.
Sporno pa je tudi odlašanje vlade pri imenovanju vršilca dolžnosti, saj je bila agencija teden dni brez vodstva, kar bi lahko ogrozilo nekatere postopke, ki jih vodi proti podjetjem, vpletenim v menedžerske odkupe.