Medij: Finance
Avtorji: Pergar Guzaj Polona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 07. 01. 2016
Stran: 15
Novosti ZGD na področju delovanja revizijskih komisij in notranje revizije Q POLONA PERGAR GUZ A J _nance@_nance.si Novela zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki je bila sprejeta julija lani, je prinesla spremembe tudi na področju delovanja revizijskih komisij nadzornih svetov in njihove vloge, vezane na notranjo revizijo. Tri glavne spremembe v zvezi s tem so: ustanovitev revizijske komisije ni več obvezna samo v družbah, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, temveč tudi v družbah, ki so subjekt javnega interesa, kar vključuje precej več družb; 280. člen poudarja neodvisnost članov revizijskih komisij in njihovo strokovnost (poznavanje poslovanja družbe, v kateri so imenovani kot člani revizijske komisije); dodan je popolnoma nov člen 281a, ki govori o notranji reviziji. V nadaljevanju bomo na kratko pojasnili pomen člena 281a, saj so vsa štiri določila vezana na delo notranjih revizorjev. Za notranje revizorje te določbe niso nič novega, saj mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ta pravila že vključujejo, večina notranjerevizijskih služb pa mora ravnati skladno s temi standardi. So se pa v slovenski praksi pojavila odstopanja, ki so zahtevala, da se minimalni standardi pri nas uredijo neposredno v zakonodaji. Rok za letno poročanje notranje revizije upravi, nadzornemu svetu in revizorju računovodskih izkazov Člen 28 la govori o tem, da »se mora letno poročilo o delu notranje revizije, če jo družba ima, najpozneje v treh mesecih po zaključku poslovnega le ta predložiti upravi, nadzornemu svetu in revizorju računovodskih izkazov«. Ta odstavek je bil potreben zato, ker so uprave večinoma v nekaj mesecih po končanem poslovnem letu sicer prejele letno poročilo notranje revizije, ga pa v primerih, kadar je vključevalo informacije, ki za vodstvo družbe niso bile ugodne, niso oziroma ga niso pravočasno predložile nadzornemu svetu (v nekaterih primerih gaje nadzorni svet prejel šele avgusta). Čeprav ta odstavek govori o tem, da je letno poročilo treba predložiti vsem trem naštetim, pa notranjerevizijska stroka priporoča, da se to stori hkrati, daje torej poročanje vsem trem sočasno. Če poročanje ni hkratno, lahko v nekaterih primerih uprava pritiska za spremembe letnega poročila, zaradi česar so informacije nadzornemu svetu (če te sploh pridejo do tja) okrnjene. Soglasje k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije Po novem nadzorni svet »daje soglasja k imenovanju, razrešitvi in prejemkom vodje notranje revizije ter k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije, ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije«. Tudi tu gre za področja, ki so že opredeljena v standardih, so pa del »higiene«, saj je prav, da nadzorni svet določa, kolikšna bo plača vodje notranje revizije: po eni strani lahko s tem, da vodjo notranje revizije plačamo premalo, povzročimo, da takšno delo sprejmejo le takšni notranji revizorji, ki ali niso sposobni ali pa nimajo boljše izbire. Po drugi strani pa smo tudi v slovenskem prostoru, žal, srečali primer, ko je bil vodja notranje revizije plačan več kot predsednik uprave, kar je praviloma znamenje, da se tako notranji revizor »podkupuje« (kupuje njegovo sodelovanje pri skrivanju nečednih poslov). Lahko gre za osnovno plačo ali za dodatke in nagrade, zato je prav, da merila nagrajevanja določi nadzorni svet (v sodelovanju z revizijsko komisijo) in potrdi tudi izračun morebitne nagrade. Prav tako daje nadzorni svet soglasje k imenovanju in odpoklicu notranjega revizorja oziroma daje soglasje k sklenitvi pogodbe, če gre za zunanjega izvajalca. Tako dobi nadzorni svet pristojnost in možnost, da imenuje takšnega notranjega revizorja, ki mu bo pomagal pri uresničevanju ciljev organizacije. ■ Polona Pergar Guzaj, predsednica HA - Slovenskega inštituta notranjih revizorjev in direktorica družbe 4E ■ Opomba: članek izraža izključno stališče avtorice, ki ni nujno enako stališču IIA - Slovenskega inštituta in družbe 4 E. Dobra novica ali prazna utvara ■ S spremembo ZGD se poskuša okrepiti vez med notranjo revizijo in nadzornim svetom ki Jaliko po novem ZGD od notranj ega revizor ja tudi izrecno zahteva dodatne informacije. Časbo pokazal, ali bo s spremembami ZGD dejansko prišlo do krepitve vezi, saj j e to zelo odvisno od tega, ali smo (eni in drugi) zreli za ta korak. Tu ne gre za nezaupanj e upravam, gre le za dodatno varovalko, da v primeru, da na ravni uprave kaj »zaškripa«, nadzorni svet to ve, če ne drugače, da mu to sporoči notranji revizor, v idealnih razmerah brez skrbi, da bo zaradi tega ostal brez službe. Polona Pergar Guzaj, predsednica Slovenskega inštituta notranjih revizorjev: Prav je, da merila nagrajevanja določi nadzorni svet -v sodelovanju z revizijsko komisijo in potrdi tudi izračun morebitne nagrade.