Medij: Delo - Mag Avtorji: Šeško Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 09. 2009 Stran: 35
Nadzorni svet Slovenskih železnic je za generalnega direktorja imenoval 44-letnega Gorana Brankoviča, ki se do nastopa položaja še ne želi medijsko izpostavljati. Ni zadovoljen s poročanjem, kdo vse, je zanj lobiral. Tudi zdaj ne bo. Zaradi vezi s prvim človekom DZS in Term Čatež Bojanom Petanom se pojavljajo domneve, da ga je on, da bi pridobil delnice Term Olimia, ki jih imajo železnice.
Poskus prodaje teh delnic, gre za 28,5-odstotni delež, za katere se je Petan potegoval tudi lani, je nazadnje preprečil sedanji nadzorni svet Slovenskih železnic (SŽ), že prej pa prejšnja vlada. Skupaj z deležem Kada in Soda je bilo naprodaj 53,25 odstotka Term. Brankoviča je Petan leta 2005 postavil za direktorja Term Čatež (prej je bil nadzornik). Na položaju je bil dva meseca, dokler ni vlada nastavila svojih nadzornikov. Brankovič je poudarjal, da ni Petanov človek, poznavalci pa menijo drugače. Pozneje je denimo postal direktor tiskarne Set, ki tiska Dnevnik, ki je v lasti DZS.
Petan je vedno veljal za vplivnega člana LDS (in prijatelja Gregorja Golobica), že dvajset let pa je član LDS tudi Brankovič. Po izobrazbi je inženir elektrotehnike. Na ekonomski fakulteti pripravlja magisterij. Prvega oktobra bo nastopil službo, takrat se mu bo tudi iztekla pogodba v Finiri, družbi za ustanavljanje, financiranje in upravljanje družb. Prispevke za zavarovanje si izplačuje prek svojega podjetja Finidea. Polovico kariere je preživel kot borzni posrednik (kar je postal leta 1993) in upravljavec premoženja. Zaposlen je bil v Iliriki, Perspektivi, NLB. Prvič je na direktorsko mesto sedel v borznoposredniški hiši Intara; tam je bil leto dni, nato je bil od leta 2000 A do 2005 direktor Gostinskega podjetja Ljubljana (GPL). Z Jurijem Schollmaverjem je prek svojega podjetja Adarma, ki je bilo peti največji lastnik GPL, ustanovil podjetje GO&BE za skupno upravljanje lokalov, vendar se ni izšlo in sta ga zaprla.
Po GPL-ju se je zaposlil na skupini Krater: V leto dni je bil direktor tiskarne Set, nato leto dni izvršni direktor Kraterja. Od februarja lani do letošnjega maja je bil prvi človek Sinfonike, kije zaradi neuspešne sanacije šla v stečaj. Julija je nastopil , službo v Finiri. Podjetja, v katerih je služboval, so bila prepletena oziroma lastniško povezana: Finira je lani prodala delež GPL-ja družbi Sivent. Včasih so imele vse tri isti naslov. Leta 2005, ko je bil direktor GPL-ja, ga je nekdanji zaposleni obtožil, da je nezakonito zmanjšal kapital podjetja, da bi ga izčrpali in prodal, ter iztisnil male delničarje. Brankovič je očitke zanikal, češ daje bilo lastninjenje zakonito, izvedeno pred njegovim prihodom.
Član LDS je že dvajset let. Kot nadzornik je deloval v Palomi, Kovinoplastiki, Slovenijalesu, hotelu Lev, poslovni coni Komenda; bil je tudi član upravnega odbora Soda. Letos se je celo potegoval za članstvo v upravi lstrabenza. Prometnega ministra Patricka Vlačiča in članov nadzornega sveta železnic naj ne bi poznal. Predsednik Andrej Godec (SD) je potrdil, da ga pozna le na podlagi predstavitve in da nanj ni nihče pritiskal. Prvič sliši, da bi lahko bila za imenovanjem Petanova želja po delnicah Temi Olimia, s prodajo katerih morajo soglašati nadzorniki, poudarja.
Razpisna komisija, ki jo je vodila Branka Neffat, vplivna članica SD, in nadzorniki naj bi bili navdušeni nad programom, ki naj bi ga Brankovič napisal sam, in ne, kot sta oba zanikala, s pomočjo Andreja Drapala iz Pristopa, sicer lastniško povezanega z DZS. Pisalo oziroma šušljalo se je, da je zanj lobiral Darko Njavro, sicer zaposlen na SZ, a ta nam je povedal, da »osebe, ki je ne poznam, ne morem komentirati«. V ozadju naj bi bil še Blaž Miklavčič, nekdanji direktor, ki naj bi si kot predsednik uprave GH Holding obetal posle pri infrastrukturni obnovi železnic: tudi ta je slednje oziroma lobiranje zanikal.
Predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs, član razpisne komisije, je prav tako zanikal, da Brankoviča pozna od prej in da je imel sindikalno podporo. Najbolj ga je prepričalo, da ne namerava odpuščati delavcev. So pa sindikati že isti dan, ko je bil potrjen, trenutnemu vodstvu (in bodočemu v poduk) zagrozili s stavko, ker naj bi na čakanje poslalo še več zaposlenih.
Godec meni, da se temu ne bo mogoče izogniti in da Brankovič ni nedvoumno zatrdil, da ne bo odpuščanj. In da bodo tudi močni sindikati, za katere se je vedno govorilo, da vodijo podjetje, morali reči bobu bob. Berdajs je opozoril, da bi lahko privarčevali skoraj dva milijona evrov letno pri plačah za okoli dvajset svetovalcev, ki menda ne delajo nič, podobno kot cel kupi višjih strokovnih delavcev. Da bo njihovo delo treba preveriti, se strinja tudi Godec. Hitro se bodo pokazali usposobljenost vodstva in morebitni skriti nameni. Brez pomoči države oziroma politike ne gre, marsikaj pa lahko postorijo že v podjetju samem.