Medij: Večer
Avtorji: Jager Vasja
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 18. 06. 2014
Stran: 2
Operacija Zadar: manjkajo milijoni Podjetje I. J. Storitve, kije spadalo v mrežo mariborske nadškofije, je leta 2007 odštelo več kot 15 milijonov evrov za večinski delež Luke Zadar, kije bila vredna nekajkrat manj. Kaj seje zgodilo z razliko, preiskuje nova uprava, na delu naj bi bili tudi že hrvaški kriminalisti VASJA JAGER V Večeru smo že leta 2011 razkrili ozadje prevzema hrvaškega pristanišča, ki sta ga prek družbe I. J. Storitve financirali ključni podjetji iz gospodarske strukture mariborske nadškofije, Zvon Ena in Zvon Dva. Zdaj prihajajo na dan dodatne podrobnosti o kupčiji, uprava novega lastnika, kontroverznega mariborskega podjetnika Danijela Robnika, pa že preučuje način, kako so leta 2007 njeni predhodniki prišli do zadrske luke. Celotno operacijo so takrat po naših informacijah financirale slovenske banke, ki so za nakup pristanišča namenile precej več, kot je bilo dejansko vredno. I. J. Storitve so bile ves čas najtesneje povezane s firmami okoli mariborske nadškofije. Na papirju je bila njihova lastnica upokojenka Roža Mlakar Kukovič, ena najbolj vidnih finančnic iz mariborskih cerkvenih gospodarskih krogov. Zvon samo obvod za denar iz NLB Kukovičevo med drugim najdemo med ustanovitelji Krekove družbe in cerkvenega kabelskega operaterja T-2, kot zastopnica pa je delovala tudi v Zvonu Ena ID in Zvonu Dva Holding. Na skupščinah I. J. Storitev je kot predstavnik lastnika med drugim nastopal predsednik uprave Zvona Dva Ljubo Peče, družbo pa je nekaj časa zastopal prvi mož Zvona Ena Franc Ješovnik. Leta 2007 je podjetje, ki praktično ni imelo denarnega toka, naenkrat kupilo 53-odstotni delež v hrvaški družbi Luka Zadar, d.d., ki upravlja istoimensko pristanišče in ki je bila do takrat v lasti zadrskih menedžerjev. Od kod mu denar? Predvsem od Zvona Ena, ki je I. J. Storitvam posodil 18,6 milijona evrov. Po naših informacijah je Zvon denar dobil od največje državne banke NLB, v upravi katere je tisti čas sedel tudi Alojz Jamnik, brat ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Dodatnih 6,5 milijona evrov je primaknila Pivovarna Union, 3,5 milijona je posodila Radenska, družba FORŠ (še ena izmed firm iz mreže mariborske nadškofije) pa je Storitvam namenila 452.000 evrov posojila. Račun se ne izide Koliko so I. J. Storitve odštele Lukinim menedžerjem za prevzem, iz njenih uradnih dokumentov ni razvidno; neuradno pa je slišati, da naj bi bila cena dosegla dobrih 15 milijonov evrov. To je nekajkrat več, kot je bilo pristanišče dejansko vredno. Iz letnega poročila Luke Zadar je namreč razvidno, da je ta v letu prevzema ustvarila za le slabe tri milijone evrov prihodkov. Tudi ob upoštevanju dodane vrednosti, ki jo predstavlja koncesija za upravljanje pristanišča, je nemogoče priti do zneska, ki naj bi ga bili zanjo odšteli kupci iz Slovenije. Kar se je tudi uradno potrdilo nekaj mesecev kasneje, decembra 2007, ko so bile delnice Luke uvrščene na zagrebško borzo - cena celotnega paketa je dosegla 2,5 milijona evrov (takrat dobrih 21 milijonov kun). Dobra polovica firme, kolikor so od njenih direktorjev kupile slovenske I. J. Storitve, torej v nobenem primeru ne bi mogla biti vredna 15 milijonov evrov. Stečajnici ne dvomita o vlogi Zvonov "Podatki o vrednosti Luke - javno se je govorilo o večmilijonskih zneskih - niti približno niso bili realni in vsekakor niso imeli nobene zasnove v poslovnih rezultatih družbe," nam je zatrdil sedanji direktor Luke Zadar Jurica Kešina, ki ga je pred kratkim na čelo družbe postavil Mariborčan Robnik. Kaj se je zgodilo z milijonskimi preplačili, naj bi zdaj pokazale revizije, ki jih je naročilo novo vodstvo, poteze prejšnjih lastnikov in uprave pa po naših podatkih preučujejo tudi hrvaški kriminalisti. Kot tudi, kdo je dejansko financiral celotno operacijo. Nekdanji zastopniki obeh cerkvenih Zvonov zanikajo, da bi bil denar za zadrski posel prišel od njih. "Zvon Ena in Zvon Dva nista dala nobenega kredita za nakup Luke Zadar," nam je zatrdil Ljubo Peče. Franc Ješovnik pa nam je dejal: "O tem nimam nobenega pojma in s tem se več ne mislim ukvarjati." Toda dejstvo je, da so bila omenjena posojila edini vir kapitala I. J. Storitev. In dejstvo je, da zgolj vsota kreditov Radenske in Pivovarne Union ne dosega zneska, ki naj bi ga bile Storitve odštele za Luko. O tem, da so bile I. J. Storitve zgolj nabiralnik za Zvon Ena in Zvon Dva, ne dvomi nobena izmed stečajnih upraviteljic obeh ključnih družb mariborske nadškofije; Vida Gaberc, ki vodi stečaj Zvona Dva, nam je dejala, da je že vpisala zaznambo na delnice Luke, tudi Mojca Breznik iz Zvona Ena je za Večer potrdila, da je sprožila postopek za njihov zaseg. Milijoni so odtekali na vse strani Skoraj neposredno po kupčiji so Storitve "prodale" oziroma parkirale Luko Zadar na hrvaško družbo Manus v lasti Veljka Bubiča in Arsena Marina, ki sta ostala v upravi pristanišča. Uradna cena navideznega posla je bila 15,3 milijona evrov. A Manus kupnine nikoli ni poravnal, I. J. Storitve pa so se kratko malo vpisale nazaj na 53-odstotni delež Luke. In v letnih poročilih še naprej navajale terjatev do Manusa. Terjale pa so tudi Bubiča in Marina ter zadrskega odvetnika Perkoviča; trojica je bila odgovorna, da v imenu I. J. Storitev nadaljuje pridobivanje delnic Luke Zadar od malih delničarjev: Slovenci so zato pri Perkoviču deponirali še 1,5 milijona evrov, pri Bubiču in Marinu pa 642 tisočakov, s katerimi bi morala kupiti dodatnih 7862 delnic (kar znese 81 evrov za delnico oziroma 2,5-krat manj od cene, po kateri so I. J. Storitve plačale prvotni paket 53 odstotkov Luke). Toda kot izhaja iz zadnjega podrobnejšega letnega poročila Storitev, objavljenega v letu 2010, Perkovič, Bubič in Marin niso izpolnili dogovora in priskrbeli potrebnih vrednostnih papirjev. Če so tako na eni strani v I. J. Storitve pritekale lepe vsote denarja, so hitro tudi izginile. Za preplačani nakup 53 odstotkov Luke Zadar je iz Slovenije šlo več kot 15 milijonov evrov. Še skupno 2,5 milijona pa jih je končalo pri omenjeni trojici hrvaških posrednikov, ki jih očitno ni porabila za nakupe novih delnic; skupaj gre torej za okoli 17,5 milijona, kolikor so Storitve namenile za Luko. Za primerjavo: Robnik je za omenjeni delež hrvaškega pristanišča nazadnje odštel le 1,29 milijona evrov. Kaj se je v 2007. zgodilo z ogromno razliko do zneska, ki je za posel prišel iz NLB? Morda ni odveč omeniti, da je v istem letu iz I. J. Storitev odtekla velika vsota; slamnato podjetje je Cestnemu podjetju Maribor (CPM) posodilo 10 milijonov evrov. 1,29 milijona evrov je bilo nazadnje vrednih 53 odstotkov Luke Zadar Jamnikov prijatelj v Zadru Dodaten argument v prid navedbam, da so milijoni dejansko prišli iz NLB (ki je kreditirala Zvonova), so tudi kadrovske poteze, ki so jih LJ. Storitve potegnile neposredno po prevzemu: med zastopnike Luke je bil namreč imenovan slovenski poslovnež Janko Jurca, ki velja za dobrega prijatelja takratnega NLB-jevca Alojza Jamnika. Jurca je blizu cerkvenim krogom, deloval je tudi v Rdečem križu (v času posojilne afere okoli takratnega generalnega sekretarja Mirka Jeleniča). V Sloveniji je imel odprto gradbeno podjetje Žerjav (med svojimi referencami je imelo navedeno tudi zadrsko pristanišče), ki je že v stečaju. Še prej je prav NLB vanj namenila za skoraj sedem milijonov evrov posojil. Kot razkrivajo izpisi iz zemljiške knjige in poročilo stečajne upraviteljice Ksenije Toplikar Zorn, jih Jurčevo podjetje nikoli ni vrnilo. ____________________________________________________________________________________________ :;^^-,"- - ' —#>m*.. ____________________________-^^ . ~"^?Vi£_*,. ~"™^_________________________H " -Jli-j -_j ' (t ''*K*K t -i&^Lš'N-T--iJ8-_^_B^^^^»dB_^_l^_B_^^V. , _____________________________________________________________________________________F ■■ 'J* J* "P- 1 "t • *= 1 i TI 1 i'i TlKr Igr , i T *f !