Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 10. 2013 Stran: 8
Zakon o bančništvu
Lastniki podrejenih obveznic bank, med katerimi so tudi številni znani slovenski poslovneži, imajo vedno manj možnosti za preprečitev spremembe bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga slovenskih bank oziroma njihovo udeležbo pri sanaciji bančnega sistema. Po tem, ko sta predloge lastnikov podrejenih obveznic v zadnjih tednih zavrnila tako ministrstvo za finance kot tudi Banka Slovenije, so se mali vlagatelji pred dnevi obrnili še na evropsko komisijo, kjer pa so prav tako doživeli hladen tuš.
Evropska komisija je namreč vse njihove alternativne predloge, ki bi omilili izgube lastnikov podrejenih obveznic (ti so se povezali prek društva malih delničarjev MDS), označila kot nesprejemljive in neskladne z novimi pravili za državne pomoči. »Podrejeni dolg mora biti pretvorjen v navadne delnice ali odpisan, še preden država izvede dokapitalizacije bank,« so bili jasni v evropski komisiji. Spremembo bančne zakonodaje, ki bi omogočila prisilni odpis podrejenega dolga bank in s tem strošek sanacije bančnega sistema za državni proračun znižala za med 300 in 500 milijonov evrov, je vlada pred dnevi že sprejela, jutri pa bo o tem predvidoma odločal tudi državni zbor. Če bo ta spremembe potrdil, lastniki podrejenih obveznic, ki so se povezali prek društvamalih delničarjev MDS, že napovedujejo ustavni spor ter »manj konstruktivna dejanja«.
Toda dejansko Slovenija veliko izbire nima, saj v nasprotnem primeru ne bo dobila soglasja evropske komisije za državno dokapitalizacijo bank in prenos slabih posojil na družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Čeprav mali vlagatelji vladi očitajo, da podcenjuje posledice prisilnega odpisa podrejenih obveznic slovenskih bank za gospodarstvo, je evropska komisija glede tega namreč neomajna.
Evropska komisija je tako denimo zavrnila celo predlog MDS, po katerem bi lahko do prisilnega odpisa oziroma konverzije podrejenega dolga v kapital prišlo le v primeru, če bi banka končala v stečaju ali likvidaciji. Taka rešitev bi bila namreč po ocenah evropske komisije mogoča le do tedaj, ko si lahko banka sama priskrbi finančne vire za svoje poslovanje. Toda če banka zaprosi za državno pomoč, morajo najprej izgube v celoti utrpeti lastniki banke in imetniki podrejenih ter hibridnih obveznic, šele nato pa je državna pomoč sploh dovoljena, pojasnjujejo v evropski komisiji. Neskladen z njihovimi pravili je bil za evropsko komisijo tudi predlog, da bi banke z diskontom same odkupile svoje podrejene in hibridne obveznice.
Lastniki podrejenih obveznic slovenskih bank so v enem od svojih predlogov predlagali tudi zamenjavo hibridnih obveznic za obveznice Co-Co z nižjo obrestno mero in daljšo ročnostjo, pri čemer bi za glavnico teh obveznic jamčila država. Toda podobno kot preostalim njihovim predlogom je tudi temu evropska komisija prižgala rdečo luč, saj bi v tem primeru imetniki podrejenih obveznic nase prevzeli premajhno breme. Največji lastniki podrejenih obveznic so sicer prav druge banke, ki so se v preteklosti prek teh finančnih instrumentov medsebojno kreditirale. Po zadnjih podatkih Agencije za zavarovalni nadzor imajo za okoli sto milijonov evrov podrejenih obveznic slovenskih bank v lasti tudi domače zavarovalnice in pokojninske družbe, medtem ko je le majhen delež tega dolga v lasti večjih slovenskih podjetij. Med kupci teh obveznic je po naših izračunih tudi okoli 2000 državljanov in zasebnih podjetij.
Največ malih vlagateljev, skoraj tisoč, je po podatkih KDD kupilo 26. izdajo obveznice NLB, zelo širok krog investitorjev pa je dosegla tudi 120-milijonska izdaja visokotveganih hibridnih obveznic Abanke iz leta 2007 Večja skupina imetnikov hibridnih obveznic Abanke, med katerimi so tudi družbe in skladi belokranjskega poslovneža Darija Južne, družba Mif Invest Danila Dujoviča ter nekdanji svetovni in olimpijski prvak v metu kladiva Primož Kozmus, si že več mesecev prizadeva za prodajo svoje naložbe. Spomnimo, da so ti vlagatelji za svoje obveznice želeli dobiti od kar 60 do 70 odstotkov njihove nominalne vrednosti. To pa je bistveno več, kot si lahko obetajo zdaj, ko jim grozi odpis naložbe oziroma v najboljšem primeru zamenjava v redne delnice Abanke.
2000 državljanov in zasebnih podjetij je investiralo v podrejeni dolg slovenskih bank.