Medij: Dolenjski list
Avtorji: Gazvoda Jakše Tanja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 05. 2013
Stran: 14
Kovinotehna NIKI znova na prepihu Manjšinski delničarji kritično do vodstva Kovinotehne MKI - Različna stališča do ustanavljanja vzporednih družb - Upanje le s sanacijo NOVO MESTO -VKovInotehni MKI, ki je šla lani v prisilno poravnavo, upniki pa imajo prijavljenih skupaj 18,4 milijona evrov terjatev, je v teh dneh spet napeto. Skupščino za 6. maj so sklicali manjšinski lastniki, ki Imajo 14-odstotni delež, ti so opozorili na nekatere nepravilnosti In zahtevajo revizijo. Kovinotehna MKI, novomeško podjetje z več kot 60-letno tradicijo v inštalaterstvu, montaži in kovinarstvu, se je na težke razmere na trgu odzvalo z novimi projekti, tudi z ustanovitvijo dveh vzporednih družb K-MKI inženiring in instalacije in T-MKI investicijski inženiring. »Ustanavljanje vzporednih družb ni zakonito (38. a. člen ZGD-1), ker poslovodje za ustanovitev in izvajanje dejavnosti niso imeli soglasja skupščine. Vzporedne družbe konkurirajo Kovinotehni MKI in zase zadržijo del zaslužka. Družbe nimajo zaposlenih, zanje delajo delavci Kovinotehne MKI med delovnim časom zaposlitve pri matičnem podjetju. Zlasti je problematični položaj K-MKI, katerega direktor je bil Franci Berlan in kot naročnik je sklepal pogodbe sam s seboj kot direktorjem Kovinotehna MKI, ki je nastopala kot podizvajalec. Vse družbe imajo sedež na istem mestu, zlasti pa je problematično delovanje v Rusiji, kjer ni nadzora,« opozarja Borut Škerlj, ki zastopa manjšinske delničarje in dodaja, da je Kovinotehna MKI z vzporednima firmama zagotovo oškodovana. »Ustanovitev K-MKI je za naše okolje tipična poteza vodstva, ki deleže prenese na vzporedno družbo, prek katere obvladuje matico. Imajo preko 70-odstotni delež in lahko vedno na skupščini vse preglasujejo. Cilj vodstva je vedno krepiti vzporedno podjetje, ker samo tam lahko sebi izplačujejo dobičke ah vračajo kredite za prevzem deležev,« je še dodal Škerlj. Ne izčrpavanj«, pač pa reševanje Direktor Kovinotehne MKI Urh Hudoklin poudarja, da niti K-MKI niti T-MKI nista oškodovala Kovinotehne MKI, ampak sta v svoje breme delovala s ciljem reševanja Kovinotehne MKI, se pa skupščine ni udeležil, ker je bila sklicana brez predhodne zahteve, vse točke dnevnega reda pa je pojasnil že na neformalnem sestanku pred skupščino. »En dan pred sklicem skupščine, torej 5. maja, so ponovno postavili zahtevo za izplačilo deležev, zato vidimo sklicano skupščino kot poskus ponovnega izsiljevanja glede izplačila lastniških deležev oziroma dodatnih izčrpavanj podjetja s strani družbenikov. Čeprav je poslovodstvo sklicalo Delničarji Kovinotehne MKI so se v torek popoldne znova sestali na skupščini. (Foto: T. J. G.) skupščino za 14. maj, so manjšinski družbeniki s pooblaščencem vztrajali na svoji skupščini in zapisnik javno objavili, preden smo ga prejeli v družbo,« je pojasnil Urh Hudoklin in dodal, da so manjšinski družbeniki že pred dobrim letom, ko se je začela vsa problematika gradbeništva odražati tudi v Kovinotehni MKI, od predhodnega direktorja podjetja Francija Berlana in tudi od sedanjega direktorja zahtevali izplačilo svojih lastniških deležev. »Odkup lastnega deleža in pokrivanje stroškov, ki jih, zahtevajo manjšinski družbeniki, v času prisilne poravnave ni izvedljivo. Oba odgovorna za poslovanje podjetja sva tako zahtevano izčrpavanje s strani določenih lastnikov zavrnila. So pa bih pred ustanovitvijo podjetja T-MKJ, ki je namenjeno pridobivanju projektov v tujini, zaposleni solastniki pozvani k lastništvu podjetja, a žal take odgovornosti nihče od lastnikov ni želel prevzeti, so pa soglašali, da* to vlogo prevzamem jaz,« je pojasnil Hudoklin in dodal, da to podjetje v času današnje krize zagotavlja delo v tujini vek kot 20 zaposlenim v Kovinotehni MKI, ki je edini izvajalec teh projektov. Eden od sklepov skupščine 6. maja je bil tudi, da Kovinotehna MKI vloži tožbo zaradi plačila odškodnine zoper Franca Berlana in zoper K-MKI. »Podjetje K-MKI nima nobenih poslov, ker jih je imelo le v času, ko je bila Kovinotehna MKI blokirana in se posledično nismo mogli javljati na javne projekte. Vsa sredstva iz podjetja so pristala v Kovinotehni MKI. Tako T-MKI kot tudi K-MKI nimata nobenih lastnih sredstev in ni bilo nič odtujenega,« je na očitke odgovoril Hudoklin. Hkrati manjšinski družabniki zahtevajo tudi postavitev neodvisnega revizorja za preveritev zakonitosti posameznih poslov družbe. »Nič nimamo proti reviziji, vendar je strošek tega revizorja, ki so ga zahtevali, minimalno 30.000 evrov. V trenutni situaciji si podjetje zaradi nelikvidnosti tega ne more privoščiti. Če so sami pripravljeni plačati revizorja, ne vidimo nobenih težav,« je odgovoril Urh Hudoklin. Ob tem nekateri poslovanje Kovinotehne MKI primerjajo z Vegradom. »Ta primerjava se ponuja sama po sebi, čeprav gre zagotovo za manjši obseg delovanja. Poznam delovanje drugih gradbenih podjetij na Dolenjskem in sem bil zelo razočaran, ker konkretna praksa zelo odstopa od običajne prakse drugih. Način delovanja namreč povzroči, da podjetje samo sebe posrka vase in se sesuje. Prisilna poravnava bi morala prinesti družbi olajšanje, bojim pa se, da ne bo - tako,« je pesimističen odvetnik Škerlj. Primerjava z Vegradom pa se zdiHudoklinu skrajno žaljiva: »S prejšnjim direktorjem dnevnodelavaod l2do_16urvkorist podjetja, nobeden od naju se ni kakor koli finančno okoristil s katero koli transakcijo. Vsa podjetja so bila ustanovljena in so delovala izključno v podporo Kovinotehni MKI.« Tanja Jakse Gazvoda V torek, 14. maja, popoldne Je bila skupščina družbenikov Kovinotehne MKI, ki so Izglasovali dokapitallzacijo družbe v višini 1,6 milijona evrov (osnovni kapital Je zdaj 340 tisoč evrov), vendar zdajšnji večinski lastnik nima Interesa vlagati v družbo, zato teče 15-dnevni rok za dokapitallzacijo. Če Interesa ne bo, bo šlo podjetje v stečaj. Hkrati Je odstopil direktor podjetja Urh Hudoklin, zanovega 'prehodnega' d I rektorja pa Je bi I Imenovan Igor Vesel, do zdaj vodja finančno-računovodske službe.