razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje; NLB; Nova KBM; Probanka; Abanka; Factor Banka;

Medij: Dnevnik Avtorji:  Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, javne finance  Datum: Torek, 15. december 2020 Vir: TUKAJ

Revizijsko poročilo, v katerem je računsko sodišče ugotovilo, da bančna sanacija ni temeljila na ustreznih podlagah, je večinoma zakrito in nedostopno javnosti. Mali delničarji so prepričani, da je razkritje podatkov nujno, saj bi razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic imeli le na ta način možnost za vsaj približno enakovreden boj na sodišču.

Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je v večini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Zato niso mogli z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je, kot piše v reviziji, »ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev«.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. A te po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja.

Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3,6 milijarde evrov izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev. Ker se je država pri sanaciji zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku, si, četudi se negativni scenariji niso uresničili, do prodaje ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, je še povedal Vesel.

Banka Slovenije hotela zadržati objavo poročila

V Banki Slovenije so revizijo označili za preseganje pristojnosti računskega sodišča in poseg v njeno neodvisnost. Poročilo po njihovi oceni bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov. Banka Slovenije je oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je obravnavo zahteve začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so po drugi strani pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi delničarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopno, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja z zadevo povezanih tretjih oseb.

Na računskem sodišču so pojasnili da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupno v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba Sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču.

Mali delničarji še naprej za izvensodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z društvom navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stanković je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča tako anonimizirati, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je namreč po njegovem mnenju nujno, saj bi razlaščenci lahko le na ta način sploh izvedeli zaradi česa so bili med bančno sanacijo razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stanković, onemogočen tudi enakovredni pravni boj na sodišču.

Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za izvensodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. decembra 2020 Stran: 5

Računsko sodišče je včeraj objavilo poročilo o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije ter ugotovilo, da je bila ta pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank v obdobju med letoma 2008 in 2013 delno uspešna, pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank na ustreznih podlagah pa neuspešna. Večina besedila poročila je zakrita.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je za STA pojasnil, da jim Banka Slovenije ni zagotovila dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v letih 2013 in 2014 v celoti ustrezni.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. Te niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče zanesljivo uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja, so med drugim ugotovili revizorji.

Banka Slovenije je nato izrekla dokapitalizacijo bank v višini 3,6 milijarde evrov. "Ta pa je bila po našem mnenju izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah. Vse to je vodilo k visoki dokapitalizaciji, ki je predstavljala državno pomoč, kar je v praksi pomenilo, da se je država zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku.

Težava je, da si do prodaje država ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, ker se negativni scenariji niso uresničili,” je sklenil Vesel.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so pozdravili ugotovitve računskega sodišča. Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in državnemu zboru. Znova so pozvali k poravnavi ali ustanovitvi poravnalne sheme. "V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država," so predlagali.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, sanacija bank, obveznice Datum: Četrtek, 10. december 2020 Ura: 10.52 Vir: TUKAJ

Računsko sodišče je objavilo ugotovitve revizije izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije med letoma 2008 in 2014. 

Računsko sodišče ugotavlja številne pomanjkljivosti nadzorne vloge Banke Slovenije

Glede nadzora nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja danes objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije (BS) med letoma 2008 in 2014.

Vsebina poročila je večinoma zakrita, računsko sodišče pa v mnenju ugotavlja, da ne morejo ne potrditi ne ovreči, ali so bile pri pripravi ocene upoštevani vsi standardi o ocenjevanju izgub, vključujoč skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi. »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« še piše v poročilu.

Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila za pet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.
 

Presoja v rokah ocenjevalcev

Glede odločitev pri sanaciji bank računsko sodišče ugotavlja, da BS pri izbiri izvajalcev pregledov kakovosti sredstev bank (AQR) predhodne javne objave ni ustrezno utemeljila. Kot je znano, sta te preglede nato izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. BS tega, kot ugotavljajo revizorji, ni uskladila z medresorsko komisijo za izbiro izvajalcev. Državni revizorji še opozarjajo, da BS pri izvedbi AQR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev in unovčitvene vrednosti zavarovanj ter izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem.

Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AQR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa – zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so kljub temu bile.

Dvomljiva primernost rezultatov

Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah. »Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AQR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank.

Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da BS ob sklenitvi pogodbe še ni bila celovito seznanjena z metodologijo pri pristopu »od spodaj navzgor«, a dovolj, da bi lahko preverila primernost uporabe rezultatov pri odločanju o potrebni dokapitalizaciji. Iz poročila še izhaja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AQR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je prestavljalo odstop od predvidene metodologije. Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato večja ali ne.

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ne obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AQR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi, kot tudi ne negativnega kapitala bank. Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank.

Banka Slovenije brez komentarja