razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje; NLB; Nova KBM; Probanka; Abanka; Factor Banka;

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme: razlaščeni delničarji in obvezničarji slovenskih bank Datum: Torek, 07. marec 2023 Vir: TUKAJ

Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s sedmimi glasovi proti enemu, ugotavljajo pa, da ima izpodbijana ureditev več ustavnopravno nesprejemljivih učinkov.

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Bančni razlaščenci po devetih letih rešitev vidijo v poravnavi

Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in še, da kršijo prepoved denarnega financiranja. »Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,« je v sodbi zapisalo ustavno sodišče.

Ker po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. Sodišče je spomnilo, da je to zakonodajalcu naložilo že leta 2016.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik Matej Accetto, Špelca Mežnar in Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Rok Čeferin se je iz odločanja izločil.

Pričakovana odločitev

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče je na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala BS iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank.

Pobudo za ustavno presojo omenjenega zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem prinesel možnost za vlaganje odškodninskih tožb, je vložila Banka Slovenije. Trdila je namreč, da je zakon sporen predvsem v luči monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, saj bi ob morebitni ugotovitvi neupravičenosti razlastitev bančnih vlagateljev morala odškodnine pokriti iz svojih obstoječih in bodočih dobičkov.

Razkritje dokumentov ni sporno

Ustavno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana ureditev več ustavnopravno nesprejemljivih učinkov na neodvisnost BS. Med drugim ji onemogoča oblikovanje rezerv in jo postavlja v odvisen položaj od političnih organov. Neustavno je tudi predvideno izplačilo pavšalnega nadomestila za socialno šibkejše vlagatelje. BS je izpodbijala tudi določbe, ki predvidevajo javno objavo dokumentov, povezanih s sanacijo bank, vendar to po mnenju ustavnih sodnikov ni neustavno.

Kot je znano, je Banka Slovenije v postopku sanacije bank razlastila okoli 100.000 lastnikov delnic in podrejenih obveznic bank, ki so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov.

Mali vlagatelji nezadovoljni

V Društvu mali delničarji Slovenije ogorčeno ugotavljajo, da miniva že deseto leto od razlastitev, ne da bi oškodovanci imeli na voljo pravno sredstvo. Pri tem so izpostavili ločeno mnenje ustavnega sodnika Rajka Kneza, ki da je kot edini opozoril, da se je ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev.

V društvu so tudi nezadovoljni, da ustavno sodišče ostalim pobudnikom ustane presoje zakona ni priznalo položaja stranskega udeleženca, saj se po današnji odločitvi o njihovih pobudah ne bo več odločalo. »To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala,« opozarjajo mali vlagatelji.

Podobno kritičen je tudi razlaščeni mali vlagatelj Tadej Kotnik, ki opozarja, da je ustavno sodišče zakon razveljavilo izključno s sklicevanjem na kršitve pravic BS. Tudi on kot svetlo izjemo izpostavlja mnenje  Rajka Kneza, ki je z več vidikov izpostavil, da je bistvo te zadeve kljub vsemu izbris vlagateljev bank, in da ima zato »grenak priokus« pri tej odločitvi, ki se z tem sploh nič ne ukvarja.

Odziv Banke Slovenije in MF

V Banki Slovenije ugotavljajo, da odločba pritrjuje njihovim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. »Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo z aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, tako že pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Skupina bo svoj predlog javnosti predstavila v prihodnjih dneh,« pojasnjujejo.

Na ministrstvu za finance bodo sodbo še podrobneje preučili in na tej podlagi pa prednostno pristopili k pripravi novega zakona, ki bo urejal postopek sodnega in izvensodnega varstva razlaščenih vlagateljev. Za sam postopek sodnega varstva pa ocenjujejo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive.

Medij: MMC RTV  Avtorji: G. C., M. Z. Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Torek, 07. marec 2023 Vir: TUKAJ 

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost plačevanja odškodnine Banke Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije, razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Ustavno sodišče se je na seji 16. februarja odločilo za razveljavitev celotnega zakona, s katerim se je želelo zagotoviti pravno varstvo imetnikom podrejenega dolga in s katerim je DZ želel izpolniti odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvajanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020.

Kot so sporočili z ustavnega sodišča, niso presojali ustavnosti vseh določb zakona oz. se je izkazalo, da vse presojane določbe niso protiustavne. "Štelo pa je, da bi drugačna odločitev povzročila razcep ekonomske in pravne odgovornosti za odškodnine nekdanjim imetnikom na dva ločena subjekta, za kar ni mogoče kar domnevati, da ustreza namenu zakonodajalca," so zapisali.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu EU-ja. Na podlagi razveljavitve tega člena je sodišče razveljavilo še druge, saj je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse druge določbe.

"Izpodbijani 40. člen je na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oz. ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje, to pa v zvezi z naložitvijo odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med temeljne funkcije centralne banke. To je Banko Slovenije potencialno izpostavilo političnim pritiskom v zvezi z zagotovitvijo sredstev, potrebnih za njeno učinkovito delo," so ocenili na ustavnem sodišču.

Členi, ki opredeljujejo izplačila pavšalnih nadomestil, so v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oz. neodvisnosti centralna banke iz ustave. Kot so povzeli, je zakonodajalec uvedel obveznost plačila, ki izhaja neposredno iz njegovih političnih odločitev, in ne iz načina, kako je Banka Slovenije opravljala svoje naloge. "Pavšalno nadomestilo je po svojem bistvu socialni korektiv oz. instrument socialne politike države, ki se ne sme financirati iz sredstev centralne banke," so poudarili.

Banka Slovenije medtem ni izkazala, da 10. člen, ki govori o javni objavi dokumentov, posega v s pravom EU-ja skladno razloženo ustavno pravico do poslovne skrivnosti, opredeljene v ustavi. Tudi členi, ki govorijo o virtualni podatkovni sobi, ne posegajo v ustavno pravico do varstva poslovne skrivnosti. Ta varuje informacije oziroma podatke poslovne narave, ki so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu tekmecu nekemu poslovnemu subjektu povzročila občutno škodo. Tega, upoštevaje predvsem močno časovno oddaljenost obdobja izbrisa kvalificiranih obveznosti, predlagateljica ni izkazala, so dodali na ustavnem sodišču.

Ustavni sodniki so odločbo za razveljavitev zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah sprejeli s sedmimi glasovi. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju izločen, sodnik Matej Accetto, ki ustavnemu sodišču predseduje, pa je bil proti. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, je nasprotoval odločitvi, da se zaradi neustavnosti 40. člena razveljavi celoten zakon.

Protipravna praznina ostaja

Kot so opozorili na ustavnem sodišču, po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. "Protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo," so zapisali in dodali, da je treba nekdanjim imetnikom v najkrajšem mogočem roku dati na voljo učinkovito sodno varstvo, na kar je državo opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

"Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo," je ustavno sodišče še navedlo v danes javno objavljeni odločbi.

Z ministrstva za finance so sporočili, da bodo razveljavitev zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah preučili in na tej podlagi prednostno pristopili k pripravi novega zakona. "Že v času odločanja o ustavnosti zakona smo pristopili k dodelavi procesnih rešitev, ki bodo omogočile učinkovit postopek sodnega varstva," so zapisali. "Za sam postopek sodnega varstva ocenjujemo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb 10. člena, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive," so sporočili z ministrstva.

Banka Slovenije: Predlog zakonske rešitve bo znan v prihodnjih dneh

"Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, je pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih," so zapisali na Banki Slovenije.

"Ustavno sodišče potrjuje naše stališče, da je izpodbijani zakon v nasprotju s pravom EU-ja in slovensko ustavo. Izpodbijani zakon ne upošteva načela samostojnosti in neodvisnosti centralne banke ter prepovedi monetarnega financiranja," so povzeli.

Da bi se po izbrisih v bankah leta 2013 oz. 2014 vendarle uredilo učinkovito pravno varstvo izbrisanim imenikom delnic in podrejenih obveznic bank, je Banka Slovenije jeseni 2020 angažirala skupino strokovnjakov, da na podlagi razumevanja razmer na ožjem strokovnem področju in z vidika delovanja državnega sistema pripravi nabor predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so spomnili.

Skupina je v maju 2021 objavljenem poročilu izpostavila, da objektivna odgovornost Banke Slovenije, kot jo predvideva sedaj razveljavljeni zakon, zaradi neodvisnosti centralnih bank ni ključ do rešitve problematike, da pa se zdi pravno dovolj sprejemljiva, transparentna, dosledna in učinkovita rešitev povrnitvena shema, financirana iz proračuna. Skupina je v drugi fazi svojega delovanja pripravila predlog zakonske rešitve, ki je skladna z evropskim pravnim redom in ustavno ureditvijo Slovenije, so zapisali.

Ustavno sodišče se je obrnilo tudi na Sodišče EU-ja

DZ je sicer zakon potrdil oktobra 2019, po vetu državnega sveta mu je zeleno luč znova prižgal novembra 2019 in s tem izpolnil odločbo ustavnega sodišča, da je leta 2013 izbrisanim imetnikom obveznosti v bankah treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Zakon je Banki Slovenije med drugim naložil plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe. Banka Slovenije je januarja 2020 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona in poudarila, da je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.

Ustavno sodišče je izvrševanje zakona zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU-ja. To je lansko jesen odločilo, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Poudarilo je, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode zgolj zaradi nizkih prihodkov izbrisanih imetnikov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve.

Ogorčeni mali delničarji

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je po odločitvi ustavnega sodišča vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril.

V MDS-ju predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v sporočilu za javnost ter opomnili, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS-ju, kjer so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."

Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.

Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v MDS-ju.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V MDS-ju so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.

Danes mineva 9 let od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank in delničarji in obvezničarji niso prav nič bližje rešitvi, kljub 2 zakonskim predlogom, saj zaradi »absolutne prednostne obravnave« nimamo še veljavnega zakona, ki ga že drugič presojajo na ustavnem sodišču že več kot 1 leto in pol. Prvič pa so to presojali kar 2 leti.

Ljubljana, 18.12.2022

NPU oddal kazenske ovadbe 4 leta nazaj na SDT, epiloga že ni

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je 25. decembra 2018 pozdravilo  novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo še enkrat Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 

iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. Žal podatka o tem, da se je Ustavno sodišče s tem seznanilo uradno do danes še ni sporočilo.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

Ljubljana, 21.10.2022

Današnja pobuda poslanca g. Jožeta Tanka je sicer dobrodošel korak, da se ponovno začnemo pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic. Moti nas tudi, da vsi vztrajno pozabljajo neizpodbitno dejstvo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov. Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko skupaj z obrestmi vsem vlagateljem.

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba bodisi za oblikovanje primerne zakonske rešitve, ki ne bo dikriminatorna, ali pa za za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

Spomnimo kadarkoli je Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Uroš Škerl Kramberger Teme:  mali delničarji, razlaščeni  Datum: Sobota, 27. avgust 2022 Stran: 3

Po odmevni sodbi evropskega sodišča za človekove pravice je Slovenija pripravila akcijski načrt za popravo krivic, storjenih razlaščenim lastnikom vrednostnih papirjev. Gre za sto tisoč oškodovancev in skoraj milijardo evrov premoženja. Septembra naj bi del odločitve v pravno zapleteni situaciji sprejelo sodišče EU v Luksemburgu.

Ministrstvo za pravosodje je odbor ministrov obvestilo, da v ozadju že potekajo postopki, ki vodijo do možnosti za povrnitev premoženja. Slovenija je med drugim leta 2019 sprejela zakon o varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki naj bi razlaščencem omogočil sodno varstvo. Vendar se je zakon znašel v presoji na ustavnem sodišču, njegovo izvrševanje je začasno zadržano. Ustavno sodišče se je pri tem z vprašanji obrnilo na sodišče EU v Luksemburgu, saj ni jasno, kaj ob takšnih kršitvah evropski pravni red določa kot obveznost centralnih bank, torej v konkretnem primeru Banke Slovenije.

Potencialno razočaranje

Po Dnevnikovih informacijah naj bi bila sodba sodišča EU razglašena sredi septembra. »Ustavno sodišče bo primer obravnavalo z absolutno prednostjo in njegovo končno odločitev pričakujemo do konca leta,« sporočajo z ministrstva. Obenem bo na ministrstvu za finance začela delovati delovna skupina, ki bo pripravila tudi morebitne spremembe zakonodaje, »da bi pravočasno (oškodovancem, op. p.) zagotovili učinkovito pravno sredstvo«, je država sporočila v Strasbourg.

V postopek je bila letos vključena tudi evropska generalna pravobranilka Juliane Kokott, ki je sodišču EU predlagala, naj pogodbo o delovanju Evropske unije interpretira tako, da – če povzamemo – ščiti premoženje nacionalne centralne banke; pravobranilka meni, da centralni banki ni treba pokrivati škode iz svojega premoženja oziroma dobičkov, saj bi lahko nastala »nevarnost, da neto lastniški kapital nacionalne centralne banke v primeru izgub v povezavi z operacijami monetarne politike v daljšem časovnem obdobju pade pod znesek njenega osnovnega kapitala ali je celo negativen«. Sodišče EU mnenje pravobranilcev običajno upošteva.

Odvetnik Aleš Kaluža, ki je zastopal dva od pritožnikov pred ESČP in je tudi vložil pobudo za presojo ustavnosti ZPSVIKOB, je včeraj izrazil razočaranje nad potekom postopkov. »Že septembra 2021 sem ministrstvu za pravosodje izrazil pripravljenost sodelovati pri pripravi izhodišč za ustrezno reševanje problematike in tudi predlagal možno rešitev,« pravi Kaluža. Rešitev vidi v že obstoječih določbah zakona o gospodarskih družbah, sporne določbe ZPSVIKOB pa je treba razveljaviti, je prepričan. »Interesa za odprto sodelovanje s strani oblasti septembra lani ni bilo in lahko si le želim, da bo zdaj drugače, čeprav zaenkrat ne kaže tako, saj nas o vladnem akcijskem načrtu sploh niso obvestili. Reševanje problematike je vnovič prepuščeno ministrstvu za finance, ki je pisalo že zakon o razlastitvi,« opozarja odvetnik.

Negativno je presenečen tudi nad »obstruktivno držo« državnega odvetništva, ki da ni sprejelo pobude evropskega sodišča za človekove pravice, »ki je bilo s svojim mediatorjem pripravljeno pomagati najti rešitev« v eni od spornih zadev. Slovenska sodišča so namreč »vplivnemu podjetju v državni lasti« pravnomočno priznala odškodnino, »neposvečenim« vlagateljem pa jo odrekajo, je povedal Kaluža. Gre za primer nekdanje Banke Celje, je pojasnil.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  Bančna sanacija, mali delničarji Datum: Torek , 22. december 2021 Stran: 3

Sodba ESČP je pravnomočna, oškodovani vlagatelji pa še vedno brez pravnega sredstva.

Ker državno odvetništvo ni vložilo zahteve za obravnavo pred velikim senatom, je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je menilo, da je bila bančnim razlaščencem z izbrisom podrejenih obveznic in delnic v sanaciji bank kršena pravica do lastnine, postala pravnomočna. A zgodba z bančnimi izbrisi kljub temu tudi osem let po sanaciji bank še ni rešena.

Bančni razlaščenci in njihova pravica

Tožba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je ena redkih dokončnih v osemletni zgodbi o domnevno spornih razlastitvah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. ESČP je v omenjenem primeru ugotovilo, da je šlo za kršenje pravice do lastnine, šestim tožnikom je dosodilo odškodnino za duševne bolečine ter državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb Banke Slovenije, ki so bile podlaga za razlastitev oziroma uveljavljanje odškodnin.

Država bo tožnikom tako izplačala dosojene odškodnine za duševne bolečine v skupni vrednosti 16.000 evrov, ne pa tudi za materialno škodo, saj ESČP tega ni določilo. Možnost za to naj bi oškodovani vlagatelji dobili prek učinkovitega pravnega sredstva, na kar čakajo že osem let.

Zamrznjen zakon

Spomnimo: v letih 2013 in 2014 je Banka Slovenije v postopkih sanacije šestih bank z izrednimi odločbami razlastila več kot 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, ki bančnim vlagateljem ni omogočil izpodbijanja takšne odločitve, a je nato ustavno sodišče jeseni 2016 presodilo, da mora vlada oziroma državni zbor razlaščenim vlagateljem to zagotoviti v šestih mesecih, kar se ni zgodilo. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje čez nekaj mesecev zadržano. To je zahtevala Banka Slovenije, ki se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. V Banki Slovenije so prepričani, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. Ustavno sodišče se je glede nerešenih vprašanj obrnilo na ESČP, ki pa o tem še ni sprejelo odločitve, zato zadeva stoji.

Banka Slovenije je v vmesnem času najela skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravili rešitve za bančne razlaščence, skladne s slovensko in evropsko ureditvijo. Skupina pravnih strokovnjakov je menila, da bo treba sicer počakati na odločitev ustavnega sodišča in nato presojo sodišč o morebitnem oškodovanju vlagateljev, vendar je hkrati ocenila, da bi bilo treba razlaščencem omogočiti tudi poravnalno shemo. Skupina pravnikov zdaj po pojasnilu Banke Slovenije pripravlja konkretne zakonske rešitve, ki bi oškodovanim vlagateljem omogočile vložitev tožb na slovenskih sodiščih. »Računam, da bomo sredi prihodnjega leta na točki, ko bomo lahko resno razpravljali o rešitvah s tistimi, ki so pooblaščeni, da vložijo tak zakon,« je v pogovoru za nacionalno televizijo povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ker bodo v vmesnem času še parlamentarne volitve, bo to torej prepuščeno novi vladi in poslancem.

Taktika zavlačevanja

Aljoša Tomaž iz KD Group, ki je prek skladov in zavarovalnice takrat prav tako izgubila podrejene finančne instrumente, sodbo ESČP podpira, a dodaja, da institucionalni vlagatelji v pravnem smislu ne morejo veliko narediti. Ocenjuje, da je prav to, da se nič ne zgodi, del taktike. Tomaž spomni na študijo ekonomista Veljka Boleta, po kateri je bila bančna vrzel za 2,8 milijona evrov nižja, kot jo je izračunala Banka Slovenije, in doda, da je bila sanacija bank pretirana. Po Tomaževih besedah se to kaže tudi v sedanjem poslovanju bank in dobičkih, ki jih te izplačujejo: »Menim, da se odločevalci tega zavedajo, a nihče noče v to ugrizniti.«

Medtem pa oškodovani mali in veliki vlagatelji vsak po svoje iščejo načine za poplačilo svoje naložbe. Celjska pravnika sta, kot je znano, poplačilo izbrisanih podrejenih obveznic iztožila kar od Banke Celje oziroma njene pravne naslednice Abanke, na sodišču potekajo še nekateri postopki proti bankam izdajateljicam, trem zavarovalnicam je uspelo izterjati zadržane obresti od podrejenih obveznic.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija bank Datum: Ponedeljek, 21. december 2021 

Ljubljana, 20. decembra (STA) - Državno odvetništvo mora dosojene odškodnine razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice bank iz časa sanacije bank leta 2013 izplačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), to je do 14. marca 2022, so za STA pojasnili na državnem odvetništvu.

Sodba ESČP iz septembra letos, s katero je sodišče presodilo, da razlaščeni vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, je dokončna postala 14. decembra.

ESPČ je odločilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so septembra pojasnili v državnem odvetništvu.

ESČP je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo po 3000 evrov, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov. Pritožnica Milena Logar medtem ni zahtevala zadoščenja za to škodo. Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov, en pritožnik tega ni zahteval.

Država mora po sodbi ESČP sicer uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene, ukrepe pa mora sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki.

Ker se vse od bančne sanacije konec leta 2013 ni našlo ustrezne rešitve, je Banka Slovenije za rešitev odprtih vprašanj angažirala neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je kot najbolj primerno rešitev videla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država.

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Četrtek, 11. februar 2021

Ljubljana, 11. februarja (STA) - Potem ko je Sodišče EU decembra lani odločilo, da je Slovenija z zasegom dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU, je Banka Slovenije v sredo prejela arhivsko listinsko in elektronsko dokumentacijo, ki jo je NPU zasegel v hišni preiskavi leta 2016, je danes sporočila centralna banka.

"V Banki Slovenije preverjamo, ali je bila dokumentacija vrnjena v celoti," so še sporočili.

Sodišče EU je ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, vloženi aprila 2019. Komisija je Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, je Slovenija kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z EU.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je preiskavo izvedel zaradi suma zlorabe položaja v okviru sanacije bank konec leta 2013. Slovenska stran je ob razglasitvi sodbe poudarjala predvsem to, da je sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem ECB. Zato sodba po mnenju pravosodnega ministrstva ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek glede sanacije bank. Kazenska zadeva je namreč usmerjena le v takratne nacionalne pristojnosti Banke Slovenije.

Gre za absolutno nepotrebni zastoj v postopku, ker je Ustavno sodišče uspelo najti več »evropsko spornih« vprašanj, kot jih je bilo izpostavljenih kadar koli tekom priprav in (kratke) uporabe ZPSVIKOB.

Ljubljana, 30.01.2021

Ob takem pristopu, kjer naj bi bilo »evropsko sporno« praktično vse, se javno sprašujemo, ali ni najbolj »evropsko sporno«, da nosilci javnih pooblastil izvedejo razlastitev brez plačila sleherne, kaj šele ustrezne odškodnine.

Pa naj Ustavno sodišče namesto okolišenja kar neposredno zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom sploh skladen 26. člen Ustave RS, ki določa: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.«

Kajti stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po 7 letih na začetku poti, je zanesljivo v nasprotju s 26. členom Ustave RS, in če takšno stanje izhaja iz zahtev evropskega prava, potem naj pač Republika Slovenija neha s sprenevedanjem in črta 26. člen Ustave RS.

Ali 7 let neustavnosti in kršenja učinkovitega pravnega varstva pravic ½ mio državljanov Republike Slovenije za Ustavno sodišče Republike Slovenije ni dovolj?

V Društvu MDS, kjer zaradi toliko izgubljenih let javno vseskozi pozivamo, da je skrajni čas za REŠITEV, ki ne bo terjala še 5 ali 10 let pravdanj, ob tej priložnosti poudarjamo, da ravno to naše zavzemanje za rešitev BREZ PRAVDANJA najbolj temelji na EVROPSKEM pravu.

Ustavno sodišče je povsem podleglo pristopu Banke Slovenije, ki išče KOFLIKT z evropskim pravom, ne pa REŠITVE po evropskem pravu. V KONFLIKTU z evropskim pravom namreč vidijo REŠITEV za posameznike, ki so si z izbrisi umazali roke. Če bi res iskali REŠITEV po evropskem pravu, bi že – enako kot v Društvu MDS – davno vedeli, da je ta rešitev naslednja:

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki je v slovenski pravni red že davnega leta 2016 prenesel enotni evropski pravni okvir reševanja bank, jasno razlikuje med predhodnim vrednotenjem (66. člen) ter poznejšim vrednotenjem, ki je ločeno od predhodnega vrednotenja (130. člen). Dejstvo torej, da je bilo treba neko vrednotenje opraviti v časovni stiski, ko se je reševalo stabilnost finančnega sistema, torej v evropskem pravnem okviru nikakor ne preprečuje poznejšega ponovnega ovrednotenja.

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti postavljeno, bi se torej glasilo:

»Ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene?«

Ampak tako vprašanje bi bilo očitno preveč usmerjeno k iskanju rešitve za vse tiste, ki si želijo konflikta in ne rešitve, saj v konfliktu vidijo svojo lastno osebno rešitev.

Žal je med njimi očitno tudi Ustavno sodišče, ki si je z izbrisom ravno tako "pilatovsko umiva roke", ko ni (pravočasno) zadržalo izvajanja sporne novele ZBan-1L, ko je še bilo mogoče vplivati na ustavnost in zakonitost postopka sanacije bank.

Za poslušanje STUDIA ob 17 na Radio Slo pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ljubljana, 17.12.2020