Zavarovalnica Triglav

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Še pred načrtovano iztisnitvijo malih delničarjev Triglav Naložb bo Zavarovalnica Triglav dokončno prevzela mdi Hotel Grad Podvin in iz njegovega lastništva iztisnila vse male delničarje.

Zavarovalnica Triglav ima že sedaj v lasti skoraj vse delnice, iztisnitev malih delničarjev pa bo Triglav stala le še dodatnih 2000 evrov. Delničarji Hotela Grad Podvin bodo namreč dobili le 0,4 evra bruto odpravnine za delnico, kar pomeni, da Triglav celotno družbo vrednoti nale slabih 160.000 evrov. Kot primerjavo omenimo, da je imela radovljiška družba konec lanskega decembra v lasti za štiri milijone evrov nepremičnin, kapital družbe pa je znašal slabih 1,2 milijona evrov.

Skupina Triglav je sicer Hotel Grad Podvin prevzela že pred desetimi leti, zaradi vse močnejše konkurence in stagnacije poslovanja pa je že večkrat poskušala prodati gostinsko-turistični objekt, nazadnje leta 2007, vendar so bile ponudbe vlagateljev tedaj prenizke.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Vse kaže, da bo moral direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj ustaviti postopke za odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Zavarovalnice Triglav, Krke, Pozavarovalnice Sava, Aerodroma Ljubljana, Save, Telekoma Slovenije in Nove KBM ter državi vrniti glasovalne pravice v Abanki Vipi in Petrolu. Žugelj sicer po prvih napovedih tega ne namerava storiti oziroma napoveduje ustavni spor.

Poslanci so namreč včeraj sprejeli avtentično razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, po kateri mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo znižajo na zatečeno stanje. Po dosedanji zakonski ureditvi je veljalo, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona o prevzemih presegale prevzemni prag, nitrebaobjaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 04. 2011 Stran: 28

Ljubljana - »S ceno delnice Krke nikakor nisem zadovoljen, saj je po mojem mnenju prenizka. V Krki zato razmišljamo o vzporedni kotaciji na eni od tujih borz, s čimer bi se izboljšala tudi likvidnost, cena delnice pa bi se oblikovala na realnih nivojih,« je včeraj na dnevih slovenskega kapitalskega trga razkril predsednik uprave Krke Jože Colarič. Na kateri od tujih borz bi kotirala Krka, Colarič včeraj še ni znal pojasniti, saj bodo končno odločitev po njegovih besedah sprejeli šele v naslednjih mesecih.

Kot smo že poročali, vse več slovenskih družb preučuje možnost vzporedne kotacije na kateri od tujih borz, saj nelikvidnost slovenskega trga kapitala upravam onemogoča tudi načrte za do kapitalizacijo, negativen vpliv pa ima tudi na samo vrednost družb. Medtem ko so letos tečaji na razvitih trgih kapitala pridobili že več kot pet odstotkov vrednosti, kapitalski trgi držav nekdanje Jugoslavije pa izkazujejo tudi več kot desetodstotno rast, se Ljubljanska borza ne more izviti iz padajočega trenda. Indeks najlikvidnejših delnic na Ljubljanski borzi SBI TOP je namreč letos izgubil že skoraj 1 1 odstotkovvrednosti, kar ga po donosu uvršča celo pod japonski indeks Nikkei.

Medij: Finance Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 04. 2011 Stran: 10

V kratkem utegnejo ljubljansko borzo zapustiti Slovenijales, Triglav Naložbe, Delo Prodaja, Marina Portorož, kotirajoča vzajemna sklada Infond Global in Dvnamic ter investicijska družba NFD 1. Morebitni novinec bo Bisol.

Tečajnica borze vLjubljani sebo vprihodnjih mesecih skrčila za večpapirjev.Pritoknovih je šibek, spomnimo, nazadnje je lani marca na ljubljanski borzi začela kotirati Agrogorica. Kaj je borza naredila, da bi pritegnila nove izdajatelje? »Borza deluje tudi s pomočjo ozaveščanja ter neposrednega obračanja na podjetja Tako bo borzna konferenca precejšnjo pozornost namenila problematiki optimalnega financiranja slovenskih podjetij.« Celotni odgovor preberite na www. finance.si/309699.

Bo USE pritegnil Bisol?

»V družbi Bisol se pogovarjamo o vstopu na borzo, vendar smo ta hip preveč zaposleni z zdajšnjimi aktivnostmi, kijih izvajamo po vsem svetu, tako da še nimamo izdelanega natančnejšega načrta,« so nam v družbi Bisol odgovorili na vprašanje, ali načrtujejo kotacijo na ljubljanski borzi ali katerikoli drugi. Spomnimo, Bisol je lani imel okrog 55 milijonov evrov prihodkov.

Slovenijales in Triglav Naložbe

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 15. 04. 2011 Stran: 13

Zavarovalnica Triglav bo nekaterim malim delničarjem Triglava Naložb za delnico poleg 1,58 evra plačala še stroške, ki jih bodo imeli s prodajo, in sicer do 19,50 evra na osebo.

Zazdaj takšen dogovor velja za delničarje, ki so in bodo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) podpisali delničarski sporazum, pravi šef VZMD Kristijan Verbič. Zagotavlja, da se delničarji s podpisom sporazuma z ničimer ne bodo zavezali društvu. Povedal je tudi, da od Triglava ne prejema nobenih sredstev.

Strošek za Triglav

Mali delničarji imajo skupaj 7,5 odstotka ali 2.473.767 delnic Triglava Naložb. Po tečaju 1,58 evra to pomeni, da bo zavarovalnica za vse plačala 3,9 milijona evrov. Če bi vsakemu od 32.459 malih delničarjev še pokrila maksimalno vsoto stroška, ki ga je pripravljena plačati (19,50 evra na delničarja), bi to zneslo še 634 tisoč evrov. Zavarovalnicabo tako pokrila tudi stroške odprtja trgovalnega računa pri Abanki Vipa (Triglav je solastnik te banke) ali prenosa računa na Abanko. Najvišji skupni strošek zavarovalnice bo tako 4,5 milijona evrov. Sicer pa je knjigovodska vrednost delnice Triglava Naložb 1,29 evra.

Prodaja v vsakem primeru ali ne?

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 04. 2011 Stran: 9

Avtentična razlaga zakona o prevzemih

Agencija bo zahtevala ustavno presojo in uporabila vse možnosti, tudi pred evropsko komisijo, da se avtentična razlaga ne uporabi - Določba o zamrznitvi glasovalnih pravic prenesena iz evropske direktive

Ljubljana - Odbor DZ za gospodarstvo je na včerajšnji seji po burni razpravi sprejel predlog štirih poslancev, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih. So se pa poslanci zavzeli za to, da bi do seje v državnem zboru našli bolj primerno rešitev za zaščito interesov države in njene lastnine. Izpostavili so tudi, da je treba čim prej spremeniti zakon o prevzemih, ker ima preveč lukenj.

Poslanci so obravnavali avtentično razlago 75. člena in 63. člena zakona o prevzemih. Potreba po razlagi je nastala potem, ko je v zadnjih mesecih Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje. V dveh primerih je državnim delničarjem že odvzela glasovalne pravice. Zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. Nekateri državni lastniki pa so to storili in nastal je problem.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.

Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.

Sprememba razmerij moči

Medij: Finance Avtorji: J. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 01. 04. 2011 Stran: 13

Zavarovalnica Triglav, večinska lastnica Triglava Naložb, zahteva sklic skupščine Triglava Naložb. Na njej bodo predlagali iztis malih delničarjev te družbe, ponujajo jim 1,58 evra odškodnine za delnico. Triglav Naložbe je imel 5,8 milijona evrov čiste izgube. Sredstva so se zaradi dokapitalizacije s stvarnimi vložki povečala in družbi je uspelo pet milijonov evrov kratkoročnega dolga spremeniti v dolgoročnega.

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Družba Triglav Naložbe, ki je del Skupine Zavarovalnica Triglav, je v minulem letu dosegla 5,8 milijona evrov izgube, kar je bilo za približno 400.000 evrov manj kot v letu 2009.

K izgubi so v precejšnji meri prispevali odpisi naložb, ki jih je bilo za 7,39 milijona evrov. Za primerjavo, v letu 2009 j e Triglav Naložbe odpisal za 6,7 milijona evrov naložb. Pod vodstvom predsednika uprave Stojana Nikoliča je Triglav Naložbe lani zmanjšal stroške blaga, materiala in storitev za 32,5 odstotka, na dobrih 300.000 evrov. Za približno trideset odstotkov, na približno 510.000 evrov, so se zmanjšali tudi stroški dela.

Konec lanskega leta je imel Triglav Naložbe za 58 milijonov evrov sredstev, kar je bilo za 80 odstotkov več kot v letu 2009. To je posledica lanskoletne dokapitalizacije s stvarnimi vložki, ko je Zavarovalnica Triglav na Triglav prenesla številne naložbe (Golf Arboretum, Avrigo, Intercement, Cimos, Elan skupino...). V primerjavi z letom 2009, ko Triglav Naložbe ni imel dolgoročnih finančnih obveznosti, so te lani znašale 5,66 milijona evrov. Po drugi strani so se približno za enak znesek zmanjšale kratkoročne finančne obveznosti, in sicer na 9,8 milijona evrov.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3

Upravljanje državnih naložb

Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne

Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.

Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.

Agencija z novelo zakona ni zadovoljna