Zavarovalnica Triglav

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 05. 2012 Stran: 24

Ljubljana - Odločitev o novih nadzornikih Save je bila očitno sprejeta, še preden se je včerajšnja skupščina sploh začela. Nasprotni predlog Merkurja, ki ga je Stojan Zdolšek po lastni presoji na dnevni red uvrstil prednostno, je namreč podprla velika večina delničarjev, z izjemo nekdanjega predsednika uprave NFD Holdinga Stanislava Valan ta, ki pa skupaj z Etolom ni mogel spremeniti izida skupščine.

Po osmih letih tako Valant zapušča tudi nadzorni svet Save, podobno kot direktor Finetola Janko Kastelic, nekdanji član uprave Zavarovalnice Triglav Jože Obersnel ter Miran Kalčič, ki je prvič vstopil v nadzorni svet Save že pred skoraj dvema desetietjema. Namesto njih so bili v nadzorni svet imenovani začasni predsednik uprave NFD Holdinga Miran Kraševec, predsednik uprave družbe za upravljanje NFD Roman Ambrož, član uprave Merkurja Rok Ponikvar in Tomaž Perše, ki je bil v času prve Janševe vlade sekretar na ministrstvu za finance, krajši čas pa tudi član upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe (Sod).

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 25. 05. 2012 Stran: 1

Skupina Sava je, po lanskih 156 milijonih evrov izgube, prve tri mesece zaključila s petimi milijoni evrov izgube, matična družba Sava z dobičkom. V kratkem bodo prodali Gumarstvo.

Kranj - Tokratna skupščina Save je minila povsem drugače kot lani, mirno in konstruktivno. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu kljub 156 milijonom evrov izgube za lani podelili razrešnico. »Že ob nastopu funkcije smo se soočili z velikimi likvidnostnimi težavami. To nam je uspelo prebroditi, z večino bank podaljšati moratorij na odplačevanje glavnice, sedaj nas čaka še zaključek prodaje podjetja Sava IP (pogodba s Zavarovalnico Triglav je že sklenjena, op. a.) in dejavnosti Gumarstvo,« je po skupščini povedal predsednik uprave Matej Narat.

Uprava se je zavezala racionalizaciji, dodatnemu zavarovanju posojil, izboljševanju operativnega dobička in racionalizaciji ... »Letos računamo na bistveno boljše poslovanje, rezultati prvih treh mesecev že kažejo na to,« pravi predsednik uprave. Rezultate je predstavil član uprave Miha Resman: »Takega leta, kot je bil lani, si ne moremo več privoščiti.«

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 05. 2012 Stran: 10

ATVP Agencija državi odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - V boj za nadzorniška mesta v Savi, v katerem sta na nasprotnih bregovih država in družbe iz skupine NFD, je včeraj posegla še ATVP; tako rekoč v zadnjem trenutku je državnim podjetjem prepovedala glasovanje na četrtkovi skupščini, na kateri bodo odločali o novih nadzornikih Save.

Brez glasovalnih pravic so ostali Aerodrom Ljubljana, Kad in Sod ter Republika Slovenija. Vsi trije skupaj obvladujejo najmanj tretjino Save, zato lahko ukrepanje agencije pomembno spremeni lastniška razmerja moči na skupščini, ki je volilna in na kateri bodo odločali o novih nadzornikih. Po sedanjem predlogu bi Savo tudi v prihodnje nadzirali predstavniki zadolžene skupine NFD (v sestavi Miran Kalčič, predsednik uprave Finetola v stečaju Janko Kastelic, nekdanji direktor holdinga NFD Stane Valant in nekdanji član Zavarovalnice Triglav Jože Obersnel), čemur pa niso naklonjeni vsi delničarji.

Imenovanju nadzornikov iz prejšnjega mandata precej nasprotujejo predvsem v društvu MDS. »Aktualni NS ni preprečil oškodovanja Save pod nekdanjo upravo Janeza Bohoriča, hkrati kar dva od predlaganih kandidatov v NS sedita že dvanajst let. To sta Miran Kalčič in Janko Kastelic, ki mu ni uspelo preprečiti stečaja Finetola,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Vse pa kaže, da je Kastelicu uspelo zavleči imenovanje stečajnega upravitelja za Finetol. Na celjskem okrožnem sodišču so včeraj potrdili, da uprava Finetola ni predložila popolnega predloga za stečaj, zato sodišče še ni imenovalo stečajnega upravitelja. To pomeni, da bo na skupščini Save lahko glasovala tudi uprava Finetola, ki je sicer že pred časom vložila predlog za stečaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 05. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča (na fotografiji) je po neuradnih informacijah na Zavarovalnico Triglav poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine s predčasnim odpoklicem Antona Ribnikarja in Vladimirja Uršiča iz nadzornega sveta zavarovalnice.

Namesto Ribnikarja in Uršiča naj bi Sod po neuradnih podatkih za nova člana nadzornega sveta predlagal Matjaža Jauka, namestnika direktorja Soda, in investicijskega bančnika Gregorja Kastelica, ki se je pred leti omenjal kot kandidat za člana uprave Nove Ljubljanske banke, zdaj pajezaposlenvskupini ING. Zakaj so se v Sodu odločili za predčasen odpoklic dveh članov nadzornega sveta, za zdaj ni znano, vprašanje pa je, ali bo država na skupščini 12. junija sploh lahko glasovala.

Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma kršitve zakona o prevzemih trenutno namreč vodi postopek proti državnim lastnikom Triglava. Ker imajo ti vlasti kar okoli dve tretjini vseh delnic, jim tako ne pomaga niti sprememba zakona o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišala na 33,33 odstotka.

Medij: Delo Avtorji: N. G. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 2

Trg kapitala Kaj bo z družbami v državni lasti?

Ljubljana - Poslanci so včeraj brez glasu proti sprejeli novelo zakona o prevzemih, ki dviguje prevzemni prag s 25 na 33 odstotkov, s čimer želi vlada oživiti slovenski trg kapitala. Opozicijski poslanci pa so opozarjali, da novela ne rešuje države, ki ji zaradi prekoračitve prevzemnega praga grozi odvzem glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki, Aerodromu Ljubljana in NKBM. »To je že druga novela zakona o prevzemih, ki se ne dotika problematike družb v državni lasti, ki jim grozi odvzem glasovalnih pravic,« je rekel poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik. Po njegovem mnenju bi izguba glasovalnih pravic v (strateških) družbah lahko povzročila nepopravljivo škodo državnemu premoženju: »S tem bi pred prihajajočimi skupščinami družb povzročili, da bodo manjšinski lastniki obvladovali družbe z večinskim deležem države, tudi upravljavsko, torej bodo lahko zamenjali nadzorne svete in kasneje uprave družb.«

Medij: Delo Avtorji: Belavič Gorazd Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 05. 2012 Stran: 26

Domači trg Začenja se sezona skupščin delniških družb, odgovorni lastniki se jih udeležijo inpretresejo delo uprave

V prvih majskih dneh rasti delnic slovenskih blue chip podjetij ni bilo, imajo pa vlagatelji kar nekaj razlogov za prvo letošnjo »košnjo«. Donosnost številnih delnic je bila od začetka leta do konca aprila dvoštevilčna: Luke Koper 30, Zavarovalnice Triglav 24, Petrola 23, Aerodroma Ljubljana 16 odstotkov. Negativno gibanje tečajev v preteklem tednu je morda posledica ravno prodaj zaradi unovčevanja dobičkov.

Sicer pa so v zadnji dneh o datumih in dnevnih rednih skupščinah svoje lastnike obvestila javna podjetja. Skupščine bi šaljivo lahko enačili z roditeljskimi sestanki. Starši (delničarji) obiščejo učiteljico/-ja (nadzorni svet) in poizvedo o napredku svojega otroka (uprave oziroma podjetja). Ponekod otroci (uprava) priredijo poseben nastop (predstavitev rezultatov poslovanja in prihodnjih načrtov), tako da se starši (delničarji) lahko sami prepričajo o njihovi aktivnosti. Marsikje starši (delničarji) odločajo tudi o programu dela (statutu družbe) in kritično ocenijo učiteljico/-ja (odločajo o plačilu nadzornega sveta).

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 04. 2012 Stran: 10

Nadzorniki in uprava Abanke bodo na skupščini delničarjem predlagali dokapitalizacijo za 50 milijonov evrov, za kar bo banka izdala nove delnice

Nadzorni svet Abanke Vipa je kar na korespondenčni seji v torek sprejel sklep, da bo skupaj z upravo delničarjem na skupščini predlagal povečanje kapitala Abanke za 50 milijonov evrov, za kar bo banka izdala nove delnice. V javni ponudbi bo izdanih največ 7,142.858 delnic po ceni 7 evrov za delnico.

Ponudba delnic javnosti bo potekala na podlagi prospekta, ki ga mora potrditi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Način prodaje delnic, časovni roki in drugi pogoji izdaje bodo razvidni iz prospekta za ponudbo delnic javnosti in iz danes objavljenega sklica skupščine delničarjev.

Jeseni 2011 je bila v Abanki sprejeta nova strategija poslovanja, glavni poudarki te strategije za obdobje 2012-2014 so povečanje kapitalske moči za razvoj in stabilno poslovanje banke, vključno z možnostjo povezovanja z drugimi bankami, okrepitev poslovanja s prebivalstvom ter malimi in srednjimi podjetji in stroškovna ter procesna učinkovitost. Izvajanje strategije je v določeni meri odvisno od kapitalske moči oziroma ustreznosti banke, vključno z možnostjo povezovanja z Gorenjsko banko, so včeraj sporočili iz banke. Poleg tega ima ustrezna kapitalska moč banke velik pomen tudi v očeh regulatorja banke, nadzornih institucij, bonitetnih hiš, domačih in tujih upnikov.