ELEKTRO Podjetja

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2010 Stran: 10

Maribor - Čeprav vodstvo Elektra Maribor in predsednik nadzornega sveta podjetja Matjaž Madžarac zagotavljata, daje bilo imenovanje novega direktorja Andreja Kosmačina povsem v skladu z zakoni in internimi akti podjetja, smo dobili informacije, da temu vendarle ni tako. Tudi izjave člana nadzornega sveta, ki seje glasovanja vzdržal, so pomenljive. »Ničesar ne bom povedal, ker sem za svoje izjave kazensko odgovoren,« je na vprašanje, zakaj seje vzdržal pri glasovanju o novem direktorju Elektra Maribor, odgovoril član nadzornega sveta Roman Ferenčak, sicer direktor in solastnik podjetja Ocean Orchids. »Čeprav bi vam lahko povedal marsikaj,« je še dodal in nas za vse informacije napotil na predsednika NS Matjaža Madžarca. Tega včeraj nismo dobili, v sredo pa nas je prav on poslal k tem trem članom NS po odgovor o razlogih za tri vzdržane glasove nadzornikov.

Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 04. 2010 Stran: 9

Pri imenovanju novega direktorja družbe Elektro Maribor sta bila odločilna glasova za, ki sta prevladala nad glasovi proti, teh pa sploh ni bilo

Način imenovanja predsednika uprave družbe Elektro Maribor ni bil presenečenje samo za ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika, ampak tudi za druge, predvsem pa za dvanajst prijavljenih kandidatov. Kandidati so pričakovali, da bo nadzorni svet opravil najprej ožji izbor, potem pa s kandidati v ožjem izboru opravil pogovore, kjer bi imeli možnost predstaviti strategijo in vizijo, vrh tega pa bi bili na voljo za odgovore na vprašanja nadzornikov. Kar pa zadeva pomisleke glede legitimnosti izbora direktorja, smo se obrnili na profesorja Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Marijana Kocbeka.

Odgovoril nam je, da je ureditev odločanja nadzornih svetov v novem zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) enaka kot v starem ZGD. V novem zakonu to ureja 257. člen, v starem 271. člen. Organ vodenja ali nadzora je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih članov. Za veljavnost sklepa organa vodenja ali nadzora je potrebna večina oddanih glasov.

Medij: Dnevnik Avtorji: P. C. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2010 Stran: 22

Ljubljana - »Imenovanje Andreja Kosmačina je bilo skladno z zakonom o gospodarskih družbah in internimi akti podjetja, kar potrjuje tudi pravno mnenje inštituta za gospodarsko pravo. To bomo državi povedali tudi na skupščini družbe.«

Tako se je včeraj predsednik nadzomega*sveta Elektra Maribor Matjaž Madžarac odzval na torkovo izjavo ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, da »je bil način Kosmačinovega imenovanja presenečenje« in da bo država kot večinski lastnik Elektra Maribor v zvezi s tem na skupščini postavila več vprašanj. Že včeraj smo poročali, daje bil Kosmačin na "čelo drugega največjega elektrodistribucijskega podjetja imenovan, ne da bi nadzorni svet opravil pogovore s kandidati, pri čemer sta ga podprla le dva od petih nadzornikov: poleg Madžarca še predstavnik zaposlenih Miroslav Pečovnik. Trije preostali nadzorniki so se glasovanja vzdržali.

Medij: Finance Avtorji: T. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 31. 03. 2010 Stran: 6

Nadzorniki Elektra Maribor so za novega predsednika uprave imenovali direktorja sektorja distribucije v tem podjetju Andreja Kosmačina. Kosmačin je bil, kot smo že napovedali, eden izmed favoritov. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pravi, daje bil način imenovanja za ministrstvo presenečenje: »Pričakovali bi, da bo nadzorni svet opravil ožji izbor kandidatov, v nadaljevanju pa bi s temi opravil pogovore. Po nekaterih informacijah naj bi bil predsednik uprave potrjen z dvema glasovoma za in tremi vzdržanimi, kar je precej nenavadno in sproža pomisleke vsaj o legitimnosti izbora.«

Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2010 Stran: 11

Črne napovedi Danila Topleka, da bo izguba Taluma iz Kidričevega znatno večja, kot je dejansko bila, se k sreči niso uresničile

Talum iz Kidričevega je lani ustvaril nekaj manj kot 7 milijonov evrov izgube. Izguba je bila nižja, kot jo je napovedal direktor Taluma Danilo Toplek. V poslovnem načrtu za leto 2009 so namreč predvideli, da bo izguba Taluma znašala 32 milijonov evrov. To se k sreči ni uresničilo, vendar v Talumu ne pomnijo, kdaj so poslovali z izgubo. Poslovne rezultate preteklega leta so temeljiteje osvetlili tudi nadzorniki, katerih predsednik je dr. Miro Žunec iz Elesa (Elektro Slovenija), ki je 80-odstotni lastnik Taluma.

Kaj se je zgodilo, da je Talum preteklo poslovno leto sklenil z izgubo?

"Talum je izvozno usmerjena družba, ki okrog 80 odstotkov proizvodnje izvozi. Na rezultate poslovanja Taluma so v letu 2009 vplivale zaostrene gospodarske razmere, ki so se pokazale v nizki ceni aluminija na svetovnem trgu in v zmanjšanju obsega naročil za proizvode iz aluminija. Glavna porabnika aluminija sta proizvodnja transportnih sredstev in gradbeništvo. S padcem obsega proizvodnje in prodaje v teh dveh gospodarskih panogah se je tudi močno zmanjšalo povpraševanje po aluminiju. Nižja prodaja je posledica drastičnih sprememb na trgu, predvsem močnega upada povpraševanja po proizvodih iz aluminija in padca borzne cene aluminija. LME (London Metal Exchange), cena aluminija, ki je izražena v ameriških dolarjih na tono (USD/t), je v preteklem letu dosegla le 88 odstotkov LME, ki je bila planirana v Talumu, izražena v EUR/t pa le 81 odstotkov te cene, kar je posledica neugodnega razmerja med vrednostjo evra in ameriškega dolarja v preteklem letu. Lani so se borzne cene aluminija gibale znatno pod povprečjem, v tem letu se je slika zelo popravila."

Talum je lani močno znižal proizvodnjo elektroliznega aluminija. Kaj kažejo številke?

Medij: Finance  Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 03. 2010

Reorganizacijo elektrodistributerjev nismo mogli izvesti v predvidenem času, ker smo bili deležni "silovitega upora" podjetij in sindikatov, je pojasnil Janez Kopač

Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes obravnavala revizijsko poročilo in porevizijsko poročilo računskega sodišča o ureditvi izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije v letu 2007. Največ pozornosti so poslanci namenili reorganizaciji elektrodistributerjev. Predsednik komisije Andrej Vizjak (SDS) je na ministrstvo za gospodarstvo naslovil vprašanje, zakaj delitveni načrt ni bil narejen, glede na to, da je obstajala zaveza, da se to stori do 31. decembra lani in bo izvedena razdelitev petih distribucijskih podjetij.

Kopač: Deležni smo bili silovitega upora vpletenih

Po pojasnilih generalnega direktorja direktorata za energijo Janez Kopača so želeli to čim hitreje uresničiti v praksi, vendar pa so bili deležni "silovitega upora" teh podjetij in sindikatov. Kar nekaj časa je vzel zaplet za izvedbo skrbnega pregleda, ki je potreben za oddelitev tržne dejavnosti. Pri tem so se soočali tudi z raznimi proceduralnimi zapleti, ki so se jih po njegovi besedah "izmišljali" direktorji teh družb.

Radić: Reorganizacija bo potekala v več korakih

Medij: Delo Avtorji: Polona Malovrh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2010 Stran: 11

Ali bo prav »vladavina« Boruta Meha in njegovega rojaka, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, tista, ki bo zasavski energetiki prižgala zeleno luč za nadaljnjih nekaj desetletij? Boruta Meha smo ustavili, ko je zapuščal trboveljsko termoelektrarno.

Trbovlje - V sklopu »turneje« po družbah, ki sestavljajo skupino Holding Slovenske elektrarne (HSE), je njegov prvi mož Borut Meh včeraj obiskal Termoelektrarno Trbovlje (TET). Holding sestavljajo Dravske in Soške elektrarne, Hidroelektrarne na spodnji Savi, Termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, Premogovnik Velenje, HSE Invest in Plinsko-parna elektrarna Kidričevo kot pridružena družba. Zasavska energetska lokacija je eden najmanjših »energetskih terenov« HSE, če uporabimo Mehove besede. Ni pa najmanj pomembna ali celo z najmanj problemi. Nasprotno. Medtem ko na državni ravni nastaja Nacionalni energetski program, so strateško pomembne investicije, od katerih bo odvisen nadaljnji obstoj TET - takšna je prenova kurišča in projekt daljinskega ogrevanja treh zasavskih občin iz TET -, še vedno v zraku. Ali bo prav »vladavina« Boruta Meha in njegovega rojaka, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, tista, ki bo zasavski energetiki prižgala zeleno luč za nadaljnjih nekaj desetletij? Boruta Meha smo ustavili, ko je zapuščal trboveljsko termoelektrarno.

Pred časom ste izjavili, da je zasavska zgodba lahko poučna za slovensko energetiko. Da je Zasavje zaradi energetike povsem izčrpano, lokalno gospodarstvo pa brez pomembnih strukturnih sprememb. Boste torej pomagali odpravljati te probleme?

Medij: Večer Avtorji: Borko De Corti Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010 Stran: 9

Pred letom dni je GEN-I prišel na trg z blagovno znamko "Poceni elektrika" in do zdaj pritegnil 9400 gospodinjskih in skoraj 1500 manjših poslovnih odjemalcev

V GEN-I ocenjujejo, da je bilo poslovanje v preteklem letu uspešno - včeraj so povedali, da je skupina GEN-I ustvarila 456,8 milijona evrov prihodkov (predlani 377,9), družba GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, pa 421,7 milijona evrov prihodkov (predlani 320,7). Uspeh je po njihovem še toliko večji, ker so se cene v letu 2009 po njihovem znižale. Temu primerna je bila tudi višja rast čistega dobička, ki je v letu 2009 za skupino GEN-I znašal 14,9 (predlani 10,2), čisti dobiček družbe GEN-I pa 9,9 milijona evrov (predlani 5,2 milijona).

Na lansko poslovanje GEN-I je najbolj vplivala nadaljnja širitev poslovanja na štirinajstih tujih trgih in na slovenskem trgu. Lani so odprli podružnico na Kosovu, v Romuniji pa so si pridobili licenco za trgovanje z električno energijo za hčerinsko družbo. V Sloveniji so lani prodali 2,2 teravatne ure električne energije, na tujih trgih pa šest teravatnih ur, povečan obseg prodaje pa pripisujejo uspešnemu pridobivanju čezmejnih prenosnih zmogljivosti. V zadnjih štirih letih je GEN-I skokovito povečal obseg prodane električne energije z 1,9 teravatne ure, fizično dobavljene leta 2006, na 8,2 teravatne ure lani, letos pa načrtujejo, da bo obseg prodaje znašal 9,2 teravatne ure.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Ni avtorja
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 10. 2009
Stran: 22