ELEKTRO Podjetja

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 09. 2015 Stran: 4

Potem ko so se delničarji Elektra Gorenjske na seji skupščine v začetku julija že seznanili s postopkom pripojitve svoje hčerinske prodajne družbe k hčerinski prodajni družbi Elektra Celje, so se ta teden s postopkom seznanili še delničarji celjskega elektrodistributerja. Enotno podjetje bo začelo poslovati že 1. oktobra, oskrbovalo bo približno 200 tisoč gospodinjstev in 30 tisoč podjetij.

Lastniki Elektra Celje so na seji skupščine obravnavali tudi poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu in odločali o uporabi bilančnega dobička v višini 4,2 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj gre približno polovica bilančnega dobička v rezerve, 1,9 milijona evrov pa naj ostane nerazporejenih, vendar so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep. Potrdili so predlog SDH oziroma države, ki je 80-odstotna lastnica družbe, da Elektro Celje tudi letos med svoje lastnike razdeli večji del dobička. Delničarji celjskega elektrodistributerja bodo dobili 13 centov bruto dividende na delnico.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 09. 2015 Stran: 9

Združevanje Gen-I in Elektro energija bi imela 58 odstotkov trga z elektriko, skupaj s skupino Petrol pa tudi 90 odstotkov trga s plinom

Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo odločitev 0 nameravani združitvi Gen-1 z Elektrom energijo, hčerinsko družbo Elektra Ljubljana, sprejela do konca septembra. V Elektru Celje menijo, da so ukrepi, ki jih je predlagal Gen-I, povsem neprimerni.

Devet mesecev že traja postopek presoje korektivnih ukrepov, ki jih je prevzemnik Elektra energije Gen-I predlagal Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Ukrepi, ki jih je potem AVK poslala konkurentom na trgu elektrike v tržni preizkus, bi morali odpraviti resen sum o skladnosti združitve dveh podjetij s pravili konkurence. V Gen-I o podrobnostih ne želijo govoriti do konca postopka, ravno tako ne v Elektru Ljubljana in AVK. V družbah, ki se želita združiti, pravijo le, da bi morali biti tako v AVK kot v gospodinjstvih zadovoljni, da se združujeta najcenejši in najdražji trgovec z elektriko, saj se bodo cene drugega gotovo znižale.

Odločba še ta mesec

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 08. 2015 Stran: 5

SEZONA SKUPŠČIN

Danes skupščina Krke, jutri skupščina Luke Koper. Skupni imenovalec? Višje dividende

Sezona skupščin podjetij, ki se marca začne s Petrolom, je na vrhuncu. Pogledali smo, koliko je država »potegnila« iz državnih podjetij in kaj to pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti.

Danes je skupščina Krke (kaj lahko pričakujete, v članku na www.finance.si/8834563), jutri sledi skupščina Luke Koper. Na obeh bo predvidoma država z nasprotnim predlogom zahtevala izplačilo višjih dividend.

Koliko je državaletos že potegnila iz podjetij

Država ima približno osem milijard evrov premoženja, v nekaterih podjetjih je lastnica neposredno, v drugih pa prek SDH, Slovenskega državnega holdinga. Na letošnjih skupščinah - sezona seveda še ni končana -je za svoje deleže (neposredno, Sod, Kad, Zpiz) dobila izplačanih približno 108 milijonov evrov bruto dividend.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: J. L. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 08. 2015 Stran: 5

Mali delničarji prehiteli državo Društvo Mali delničarji Slovenije je za sejo skupščine Elektra Celje, ki bo konec avgusta, poslalo nasprotni predlog za delitev dobička. S še tremi malimi delničarji - dvema ciprskima družbama v lasti Igorja Laha in z Vipa Holdingom - pa predlaga še razširitev dnevnega reda.

Uprava in nadzorni svet Elektra Celje sta lastnikom v sklicu seje skupščine predlagala, da bilančnega dobička, ki znaša 4,2 milijona, ne bi razdelili, ampak bi dobra polovica šla v rezerve, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije zdaj predlaga, naj Elektro Celje med svoje lastnike razdeli skoraj ves dobiček, nerazporejenih naj ostane le 87 tisoč evrov. V društvu so prepričani, da razdelitev dividende, ki bi znašala 17 centov bruto na delnico, nikakor ne bo ogrozila poslovanja družbe. Pričakovati je mogoče, da bo takšen predlog dobil večinsko podporo države, ki je 80-odstotna lastnica Elektra Celje. V preteklih letih je bila namreč država tista, ki je običajno na sejah skupščine zahtevala delitev dobička ali višje dividende, kot jih je predlagala uprava.

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2015 Stran: 8

Na skupščini distributerja električne energije Elektro Ljubljana, ki bo potekala 28. avgusta, bodo delničarji, med katerimi je daleč največja država, odločali o izplačilu dividend. Med seboj naj bi si razdelili dobrih 5,5 milijona evrov dividend ali 0,1407 evra bruto dividende na delnico. Preostala 2702 evra bilančnega dobička naj bi ostala nerazporejena. Delničarji bodo odločali tudi o 80.200 evrov vredni, dokapitalizaciji odvisne družbe Elektro Ljubljana OVE.

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2015 Stran: 6

Delničarji družbe Elektro Maribor so na včerajšnji skupščini sprejeli predlog, da se večina bilančnega dobička v višini 4,5 milijona evrov razdeli delničarjem družbe. Ti bodo prejeli nekaj več kot štiri milijone evrov oziroma 0,12 evra bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v višini 517.232 evrov se bo prerazporedil v druge rezerve iz dobička. Delničar Ampelus Holding Limited in društvo Mali delničarji Slovenije, ki nadzorujeta dobrih enajst odstotkov delnic, sta pri tej točki napovedala izpodbojno tožbo. Skupščina se je seznanila z revidiranim in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2014 in z mnenjem revizorja, podelila je razrešnico predsedniku uprave Borisu Soviču in nadzornemu svetu. Družba Elektro Maribor, ki ima 843 zaposlenih, je leto 2014 zaključila z dobičkom 9,24 milijona evrov.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 12. 2014 Stran: 6

Tomaž Oresic, Ciril Pucko in Mateja Čuk Anžlovar bodo prihodnja štiri leta nadzirali poslovanje Elektra Maribor. SDH odpoklical Dušana Mohorka

Na včerajšnji 19. seji skupščine Elektra Maribor je 82,3 odstotka zastopanega kapitala sprejelo spremembe in dopolnitve statuta družbe, ki jih narekuje novela energetskega zakona, po kateri soglasje za prodajo nepremičnega premoženja po novem dajejo člani nadzornega sveta in ne več vlada. Skupščina je na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) odpoklicala člana nadzornega sveta, predstavnika delničarja Dušana Mohorka, in za obdobje štirih let, prav tako na predlog SDH, imenovala tri nove nadzornike predstavnike kapitala: Tomaža Orešiča, Cirila Pucka in Matejo Čuk Anžlovar. Spomnimo, da sta bila v sklicu skupščine sprva za nova nadzornika predvidena Andro Glamnik in Stanko Kranjc, SDH pa je odpoklic Mohorka utemeljeval z morebitnim nasprotjem interesov, ker je v sodnem sporu z Elektrom Maribor. Skupščina se je seznanila še z imenovanjem dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Darkom Nemcem in Dušanom Kovačičem.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 11. 2014 Stran: 7

ENERGETIKA

V Elesu bodo od elektrodistribucijskih podjetij odkupili 110-kilovoltno omrežje. Ta ga želijo prodati po »tržni« ceni, kar bo zelo verjetno povišalo tudi omrežnino. V tem primeru bodo porabniki elektrike za isto omrežje plačali dvakrat.

Malim delničarjem Elektra Maribor, med katerimi sta največja Pivovarna Union in Ampelus Holding Igorja Laha, in drugih elektrodistribucijskih podjetij se morda že prihodnje leto obeta državno darilo.

Po naših informacijah namreč na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo uredbo, ki bo državnim elektrodistribucijskim podjetjem in proizvajalcem električne energije omogočila lastniški prenos 110-kilovoltnega omrežja na Eles. Ta načrtuje za odkup odšteti okoli 60 milijonov evrov. A cena bo zelo verjetno še višja. V elektrodistribucijskih podjetjih naj bi namreč vztrajali, da Eles omrežja ne odkupi po knjigovodski, ampak po tržni vrednosti, ki bi jo določili z novimi cenitvami. To bi največjo korist prineslo delničarjem petih elektrodistribucijskih podjetij, ki so v večinski lasti države, dvajsetodstotne lastniške deleže pa obvladujejo zasebni lastniki. Daleč največji del 110-kilovoltnega omrežja ima v lasti Elektro Maribor, ki ga vodi Boris Sovič.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.