Elektro Gorenjska

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 09. 12. 2013 Stran: 9

Mali delničarji Potem ko seje izkazalo, da hočejo nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje od družbe matere, Holdinga slovenske elektrarne, izsiliti odkup njihovega deleža, smo pogledali, kakšno je stanje v distribucijskih podjetjih, v katerih imajo mali delničarji približno petinski delež, preostalega pa država.

Zgodbe sicer niso povsem primerljive, saj je bil nakup delnic Premogovnika Velenje aktualen leta 2007, medtem ko so se vrata v distribucijska podjetja odprla že po osamosvojitvi z vložitvijo certifikatov. Poleg tega ne moremo zaradi razkritij NPU v primeru Premogovnika Velenje vseh malih delničarjev obtožiti kaznivih ali špekulativnih dejanj. Kljub temu pa si je treba zastaviti vprašanje, s kakšnim razlogom so mali delničarji kupovali deleže v distribucijskih podjetjih, čeprav niso mogli računati na Velike dobičke, in kot se je sčasoma izkazalo, teh razen zadnjih dveh let tudi ni bilo. Prizadevanja večine malih delničarjev so usmerjena k temu, da bi jih država izplačala, kakor vedno pa se zatakne pri ceni.

Veliki obeti

Prvi mali delničarji so v distribucijska podjetja vstopili v obdobju prve privatizacije oziroma z notranjim odkupom delnic, ko so zaposleni in včasih tam zaposleni upokojenci vanje lahko vložili certifikate. Ker pa je nastala privatizacijska luknja, so v drugem krogu razširili možnost in v lastniško strukturo so vstopili pidi, ki so kasneje odkupovali delnice od posameznikov in z njimi trgovali. Danes je v teh podjetjih 20,5 odstotka malih delničarjev, če odštejemo državne ali paradržavne sklade (Kapitalska družba, pokojninski skladi ...), pa od 17 do 18 odstotkov. Od tega je dva do tri odstotke posameznih malih delničarjev, preostali so institucionalni vlagatelji, razni skladi, na primer Triglav Naložbe in Adriatic Slovenka, in podjetja (Pivovarna Laško, Radenska, DZS, NFD, Sava ...). Pri tem je zanimivo, da se posamezne družbe pojavljajo v več distribucijah in da nekatere posameznike izsledimo prek različnih pravnih oseb.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 08. 2013 Stran: 3

Kadri v energetiki V Gen energiji odstranjena nevarnost za zamenjavo

Ljubljana - Na novo imenovani nadzorniki Gen energije se bodo lahko začeli pogovarjati o strategiji razvoja družbe, v Elesu pa bodo morali najprej objaviti razpis za direktorja podjetja. Eles zdaj vodi zastopnik s kar štirimi namestniki.

Novi nadzorni svet Elesa mora najprej izbrati predsednika, potem pa čim prej objaviti razpis za direktorja družbe, kar je pot do organizacijske strukture, ki je zapisana v ustanovitvenih aktih, to pa na vrhu pomeni direktorja in enega namestnika. Zdaj Eles vodi zastopnik Janez Horvat, nekdanji nadzornik, ki ima štiri namestnike direktorja. Prvi med njimi je neformalno Aleksander Mervar, nadzornik Soda, namestnik je ob razrešitvi s položaja direktorja postal tudi Vitoslav Turk, ki je med direktorovanjem Elesu imenoval še dve namestnici, Jano Oražem in Liljano Perči Štefančič. V upravljanju Elesa imajo veliko vlogo tudi tri komisije, ki jih je imenoval zdaj že nekdanji nadzorni svet. Novi nadzorniki se bodo po napovedih takoj posvetili tudi skrhanim odnosom znotraj družbe.

Zastopnik ne komentira

Od 01.08. do 15.08.2013 poteka zbiranje pooblastil za 19. redno skupščino družbe Elektro Gorenjska, d.d., ki bo potekala 20.08.2013 ob 10.00 uri, na sedežu družbe, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (sejna soba - II. nadstropje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Gorenjska pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 09. 02. 2013 Stran: 17

Blaž Košorok, prvi mož energetske družine

Pravnik, nekdanji direktor ljubljanske toplarne, zdaj prvi mož največje slovenske energetske skupine, ki pa ji manjka korporativnega upravljanja in je talka interesov različnih »dolin« in politike. Košorok se tega ne boji; pravi, da bi politika morala prevzeti odgovornost za svoje kadrovanje. Sam se denimo ne strinja z zamenjavo v Elesu.

Termoelektrarno Šoštanj in največji projekt slovenske energetike, šesti blok, po odstopu Simona Tota zdaj vodi Franc Rosec, kije umaknil pooblastilo odvetnici za zastopanje v primeru tožbe TEŠ proti nekdanjim vodilnim, tudi njemu in Urošu Rotniku.

Rosca je nadzorni svet imenoval za vršilca dolžnosti direktorja, in to za šest mesecev. Vršilec dolžnosti je sicer termin, ki ga pravna terminologija ne pozna. Medalja s tožbo ima dve plati. Meni se pa zdi sporno dejanje tistih, ki so odvetnici naročili, naj napiše odškodninsko tožbo. Ni pa jasno, zakaj tožba ni bila vložena prej, saj je dobila odvetnica za to nekaj deset tisoč evrov honorarja, tožba pa je ležala nekje skoraj leto dni. Pooblastil in odprtih sodnih zadev pa ob predaji poslov ni bilo. Bojim se, da je bila to samo grožnja za nasprotnike Simona Tota in nove ekipe. Ista odvetnica je s pooblastilom HSE pred enim letom v petih dneh sestavila kazensko ovadbo zoper Rotnika. Nisem odvetnik Franca Rosca in »dolinarjev«, njihove zdrahe me ne zanimajo, pomemben je projekt TEŠ 6 in tega bom dokončal.

Bo objavljen razpis za novega direktorja?

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.

V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 07. 2012 Stran: 10

Dobiček Elektra Gorenjska v celoti za dividende Delničarji Elektra Gorenjska so na včerajšnji skupščini sklenili, da celoten lanski bilančni dobičekvvrednosti 1,38 milijona evrov namenijo izplačilu dividend. Te bodo znašale 0,08 evra bruto na delnico. Uprava in nadzorni svet sta za lani prejela razrešnico, o predlogu za izplačilo malih delničarjev pa skupščina ni glasovala, saj so ga ti pred skupščino umaknili.