Društvo MDS

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2010 Stran: 10

Odbor potrdil ustreznost zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

Odbor DZ za gospodarstvo je včeraj potrdil ustreznost zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, kot ga je sprejel DZ in ki v delu ter pod določenimi pogoji predvideva obvezno delitev dobička med zaposlene. S tem ni pritrdil argumentom državnega sveta iz zahteve po vnovičnem odločanju o zakonu.

Dobiček med zaposlene a ne obvezno

Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), o zakonsko predvideni obvezni delitvi dobička med zaposlene, če si bodo dobiček delili tudi lastniki, pravi: "Podpiram delitev dela dobička tudi med zaposlene. Kajti če bodo zaposleni zadovoljni in tudi dovolj motivirani, bodo tudi bolj storilni, s čimer se bodo povečali prihodki, posredno pa tudi dobiček in višine dividend v določenem podjetju. Ukrep se mi ne zdi toliko populističen kakor takšen, da gre z vidika lastnikov za neke vrste prikrit davek. Sem za to, da se del dobička razdeli tudi med zaposlene, kadar to dopuščajo gospodarske razmere, nisem pa za to, da bi moralo biti to obvezno. V MDS lastnikom in vodstvom podjetij vedno, kadar dopuščajo razmere, priporočamo, naj del dobička dajo tudi zaposlenim, ker menimo, da gre za obojestransko korist, tako zaposlenih kakor lastnikov podjetja."

DZ je 20. maja potrdil dopolnjeni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim se poenostavlja postopke in uvaja nove davčne olajšave za podjetja in za zaposlene pri delitvi dobička, obenem pa določa, da se mora ob odločitvi skupščine delničarjev družbe, da razdeli več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, del tega zneska obvezno nameniti delavcem. Del tega dobička, ki se deli delavcem, ne sme biti manjši od 25 odstotkov celotnega bilančnega dobička, namenjenega delitvi. Odložilni veto je državni svet izglasoval 26. maja, kar pomeni, da bo moralo zakon ob ponovnem glasovanju na plenarni seji DZ potrditi vsaj 46 poslancev.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 09. 06. 2010 Stran: 11

Pobuda. Društvo malih delničarjev lastnike Istrabenza poziva, naj skličejo novo skupščino. Doseči hočejo, da nekdanje poslovodstvo zgodbe ne konča kot zmagovalec.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 06. 2010  Stran: 6

Država bo prek NLB poskušala s sklicem nove skupščine, kjer bi delničarji Istrabenza spet odločali o reviziji nekaterih poslov

Ministrski zbor se je minuli četrtek pogovarjal, ali je »normalno«, da je Igor Bavčar na nedavni skupščini dobil razrešnico za vodenje družbe. Kresalova pravi, da je nad »lahkotno podelitvijo razrešnice presenečena«. Lahovnik pa, da so Petrolove utemeljitve nesmiselne. Drugi molčijo.

Pogovor med našimi vladajočimi se je po neuradnih informacijah začel na pobudo gospodarskega ministra dr.Mateja Lahovnika, ki je Bavčarjevo vodenje Istrabenza že večkrat javno kritiziral. Ministri so si bili menda edini, da je vsaj »moralno sporno«, da so si v Petrolu Aleksandra Svetelška premislili o reviziji Bavčarjevih poslov in mu podelili razrešnico (več v www.finance. si/280851). Razrešnica sicer nima neposredne pravne veljave, gre pa, so ugotovili tudi ministri, za »moralno kategorijo, ki meče slabo luč tudi na vlado«.

Nad Petrolom (za zdaj) nič sitnarjenja, zato pa nad NLB

Dogovor med ministri o morebitnih posledicah glasovanja na Istrabenzovi skupščini ni uradno zapisan nikjer. Menda so se ministri s Petrolovim glasovanjem sprijaznili, ker - kot nam je povedal vir - »pač o tem ne gre javno polemizirati, ker bi vladi sicer lahko očitali vmešavanje v gospodarstvo«.

So se pa dogovorili, da bo država na prihajajoči skupščini NLB, sklicana je za 30. junija, od uprave banke zahtevala podrobno pojasnilo, zakaj se banka ni prijavila na sejo skupščine Istrabenza. NLB ima v Istrabenzu 13,14 odstotka kapitala in bi lahko pomembno vplivala na glasovanje. O tem, zakaj se niso prijavili, smo v NLB Boža Jašoviča vprašali še pred začetkom skupščine (potekala je 27. maja). Odgovora še nismo dobili. Prek NLB naj bi država poskušala tudi sklicati novo skupščino Istrabenza, kjer bi spet odločali o reviziji.

Zgovorni Kresalova, Lahovnik in Pahor

»Vlada se ne more in ne želi neposredno vmešavati v razmere v Istrabenzu. Od družb, ki so v državni lasti in so lastnice Istrabenza, pa pričakuje, da bodo uveljavile tudi odgovornost uprave in nadzornega sveta, če za to obstaja podlaga,« odgovarjajo iz Pahorjevega kabineta. Pahor sicer v debati, smo izvedeli, ni bil udeležen, saj ga ni bilo v dvorani za vladne seje.

»Utemeljitev Petrola, da se za revizijo niso odločili, ker bi bila predraga in bi s tem ogrozili prodajo posameznih naložb, je nesmiselna, ker lahko posebna revizija izvzame Droga Kolinsko, ki se prodaja. Čakanje Petrola na rezultate policijske preiskave, po kateri naj bi se šele odločili o vložitvi odškodninskih tožb, pa je popolno sprenevedanje, saj je narava dokazovanja kazenske odgovornosti drugačna kot odškodninska,« pravi Lahovnik.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 06. 2010  Stran: 21

Združenji Drušvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) želita v nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav svojega predstavnika. MDS v nadzorni svet predlaga mag. Adolfa Zupana, nekdanjega predsednika uprave Zavarovalnice Tilia, medtem ko VZMD v nadzorni svet predlaga dr. Ludvika Toplaka.

Medij: Mladina  Avtorji: Marn Urša  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Ostalo   Datum: 04. 06. 2010
Stran: 26

BO BAVČAR NA KONCU IZ ZGODBE POTOPLJENEGA ISTRABENZA IZŠEL KOT ZMAGOVALEC?

Skoraj milijardo evrov znaša dolg, ki ga je Skupina Istrabenz pridelala pod vodstvom Igorja Bavčarja, potem ko se je ta odločil za poskus menedžerskega odkupa in brezglavo nakupovanje delnic Petrola. Nekoč uspešno primorsko podjetje je danes v postopku prisilne poravnave, za preživetje pa mora do konca leta zbrati sto milijonov evrov od prodaje Droge Kolinske in drugih naložb.

Čeprav je jasno, da je za insolventnost Istrabenza najbolj odgovoren Bavčar, za zdaj nič ne kaže, da bo kaznovan z odškodninsko tožbo za povzročeno škodo.

Nasprotno. Veliki lastniki Istrabenza na čelu s Petrolom so mu za preteklo poslovno leto podelili razrešnico, kar je svojevrstna odveza za pretekle grehe oziroma priznanje, da je delo predsednika uprave vse do zadnjega opravljal dobro.

Naj spomnimo, da je Bavčar Istrabenz vodil od leta 2002 do 15. maja lani, še dober mesec dni pa je bil član uprave, ki jo je za njim prevzel Bogdan Topič. Razrešnice ni dobil samo Bavčar, pač pa tudi Topič in nekdanji Istrabenzovi nadzorniki na čelu z Jankom Kosmino, ki so Bavčarju pod prste gledali v času, ko je ta sprejemal najbolj sporne odločitve. To pa še ni vse. Predstavniki velikih delničarjev so na skupščini skoraj soglasno sklenili, da je revizija za leto 2007 pokazala, da z izkazi družbe ni bilo nič narobe.

Družba Petrol je poleg tega kot največji delničar Istrabenza le nekaj ur pred začetkom skupščine umaknila soglasje k imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril vse Istrabenzove posle v zadnjih petih letih, ki so dosegli ali presegli tri milijone evrov. Petrol se je za to potezo odločil kljub temu, da je še dan pred skupščino predlog društva malih delničarjev o posebni reviziji podpiral. Poleg tega pa je Petrol podprl tudi predlog sedanje uprave Istrabenza, da se zoper nekdanje člane uprave in nadzornega sveta ne vloži odškodninska tožba, ki bi jo bilo sicer mogoče vložiti na podlagi izsledkov revizij treh Istrabenzovih poslov: prodaje delnic Maksima Holdinga v letu 2006, nakupa delnic Petrola v letih 2007 in 2008 ter nakupa poslovnega deleža podjetja SIMT. Kot je znano, je te revizije prek sodišča zahteval prav Petrol.

Odškodninske tožbe zoper Bavčarja, ki je najbolj odgovoren za megalomanski dolg Istrabenza, torej za zdaj ne bo.

Za to odločitev je posredno kriva država, saj je prek paradržavnih skladov in bank največja lastnica Petrola, hkrati pa je tudi večinska lastnica NLB, ki se na skupščino presenetljivo sploh ni prijavila. NLB ima v lasti 13,14 odstotka kapitala Istrabenza, delnice pa je dobila, ko jih je zaplenila Bavčarjevi Maksimi Holdingu, ker ta ni mogla vrniti posojil. Zakaj predstavnikov NLB na skupščini ni bilo, nam ni uspelo izvedeti, saj v NLB konkretnih odnosov s strankami in poslovnih odločitev ne komentirajo. Domnevati pa je mogoče, da se je NLB za takšno potezo odločila iz dveh razlogov: ker ji je bilo tako naročeno ali kar se ne želi izpostavljati glede na dejstvo, da je z izdatnim kreditiranjem Istrabenza naredila napako.

OGORČENJE MALIH DELNIČARJEV

Po mnenju ekonomista dr. Maksa Tajnikarja je rehabilitacija Bavčarja, ki se je zgodila na skupščini Istrabenza, škandal.

Enako menijo v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki mu predseduje Rajko Stankovič, zato pozivajo k ponovnemu sklicu skupščine, kjer bi se še enkrat glasovalo o imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril vse posle Istrabenza, sklenjene ali realizirane v obdobju od maja 2005 do konca marca lani, katerih vrednost je dosegala ali presegala tri milijone evrov in pri katerih obstaja utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbe. »Prepričani smo, da se bo pri večini poslov ugotovilo enako, kot je že bilo ugotovljeno pri reviziji nakupa delnic Petrola, namreč da nekdanji predsednik uprave ni ravnal v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika. Na podlagi ugotovitev naj skupščina nato sprejme sklep o vložitvi tožbe za povrnitev škode zoper nekdanjega predsednika uprave Istrabenza in morebitne druge odgovorne za današnjo insolventnost te družbe,« pravijo v društvu MDS.

Zanimivo je, da so se za izpodbojne tožbe odločili le v društvu MDS, medtem ko je Vseslovensko združenje malih delničarjev, ki ga vodi Kristjan Verbič, za zdaj diplomatsko tiho.

Stanković sicer pravi, da je bil z več strani opozorjen, naj z zahtevo za posebno revizijo ne nadaljuje, a da to mora narediti in da se morebitnih diskreditacij ne boji.

Če društvo MDS s pozivom o ponovnem sklicu skupščine ne bi uspelo, obstaja alternativna rešitev: mali delničarji lahko posebno revizijo zahtevajo prek sodišča, se pravi, da o tem sploh ne bi odločala skupščina. Sodišče mora njihovi zahtevi ugoditi, če mali delničarji dokažejo, da imajo v lasti za 400 tisoč evrov delnic Istrabenza. Šele na podlagi ugotovitev posebne revizije bi nato lahko vložili tožbo za povrnitev škode.

»Potrebujemo neizpodbitne dokaze o krivdi, ki jih lahko dobimo samo s posebno revizijo. Brez tega tožbe nima smisla vlagati. Preden se odločimo za izredna pravna sredstva, moramo izkoristiti vse redne pravne poti. Zahtevati posebno revizijo prek sodišča je velik strošek, zato skušamo ravnati čim bolj racionalno in posebno revizijo doseči prek skupščine.«

PETROL RAČUNA NA POLICIJO

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 06. 2010 Stran: 9

Preiskava spornih menedžerskih prevzemov

Rudolf Petan (SDS) predlaga nove priče, a konkretnih imen še ni navedel Do zdaj so zaslišali devet prič - Preiskovanec bo menda Andrej Vizjak

Ljubljana - Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri spornih menedžerskih prevzemih Istrabenza in Pivovarne Laško bi po dnevnem redu včeraj morala obravnavati osnutek delnega poročila o svojem delu. Do zdaj je zaslišala devet prič, a o ugotovitvah poslanci niso glasovali, saj je Rudolf Petan (SDS) komisiji predlagal, naj zasliši predstavnike gospodarskega in finančnega ministrstva, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Gospodarske zbornice Slovenije, Klirinško-depotne družbe in društva malih delničarjev.

Tako nam je po seji pojasnil predsednik komisije Alojz Posedel (Zares) in dodal, da Petan pri tem konkretnih imen ni navedel. Zato jih mora predložiti na prihodnji seji. Spomnimo, da je komisija med drugim že zaslišala nekdanja finančnega in gospodarskega ministra Andreja Bajuka in Andreja Vizjaka, nekdanja državna sekretarja na gospodarskem ministrstvu Andrijano Starina Kosem in Tomaža Jeršiča ter nekdanjega guvernerja centralne banke Mitja Gasparija.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 06. 2010 Stran: 9

Mali delničarji VZMD in MDS predlagajo delitev celotnega bilančnega dobička iz leta 2009 za dividende (11 centov na delnico) in namesto Marka Jazbeca v nadzorni svet Simona Čadeža

 Nova Kreditna banka Maribor je v letu 2009 ustvarila 12,1 milijona evrov čistega dobička, od tega je morala uprava že januarja za oblikovanje zakonsko določenih in statutarnih rezerv nameniti 6,377 milijona evrov. Tako je po oblikovanju drugih rezerv v skladu z zakonom o gospodarskih družbah ostalo za 2,884 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet delničarjem na skupščini, ki bo 22. junija, predlagata, naj ta del bilančnega dobička ostane v rezervah banke. S tem se ne strinjajo v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), zato so vložili nasprotni predlog.

VZMD predlaga, naj delničarji (največji je z 41 odstotki država) razdelijo za dividende celoten lanski bilančni dobiček 2,869 milijona evrov, tako bi delničarji (več kot 102.400 malih delničarjev je po podatkih VZMD) dobili 11 centov bruto na delnico. V bančnih rezervah bi od tega ostalo 15.839 evrov.

VZMD svoj predlog utemeljuje z zagotovitvijo banke v prospektu o ponudbi delnic javnosti, kjer je banka v politiki dividend le-te za leto 2009 napovedala. V VZMD pravijo, da razumejo težke čase krize, a da je NKBM poslovala nad povprečjem bančnega sektorja, delničarji pa da so s to naložbo že tako imeli doslej velike kapitalske izgube. In še, da z vidika celotnega dobička 12 milijonov evrov za leto 2009 ta delež za dividende sploh ni visok. Menijo še, da bi bilo smiselno dividende kvečjemu povišati, ne pa ukinjati.

Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 06. 2010 Stran: 6

Za člana nadzornega sveta (NS) Pivovarne Laško se neuradno potegujeta Romana Pajenk iz Probanke in Peter Groznik iz KD Skladov, medtem ko sta Bojan Ludvik Šef in Stojan Auer zagotovo na seznamu.

Nadzornika Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič in Andrej Kebe podrobnosti nista želela razkriti, smo pa sami izvedeli nekaj imen. Kristjan Verbič iz VZMD nam je potrdil, da so spet predlagali Bojana Ludvika Šefa, ki je bil na lanski stopniščni skupščini že imenovan, Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji - skupaj smo močnejši, pase je odločil za Stojana Auerja, podpredsednika Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor. Poleg njiju se omenjata tudi Peter Groznik iz KD Skladov, ki ga menda podpira NLB, in Romana Pajenk, prva dama Probanke. Groznik in NLB sta nam včeraj sporočila, da zadeve ne komentirata, Pajenkova pa na naša vprašanja ni odgovorila. Ob tem spomnimo, daje Pajenkova oziroma njena Probanka včasih tesno sodelovala z nekdanjim prvim pivovarjem Boškom Srotom. Probanka je sodila med Pivovarni Laško oziroma Bošku Šrotu prijateljske banke, saj je tehnično izpeljala večino prevzemov Laškega To pomeni, daje pripravila prevzeme in posredovala pri njih. Probankaje z odkupi deleževpodjetij in njihovo hrambo do konsolidacije kapitala pomagala še nekaterim drugim menedžerjem - nazadnje Romanu Glaserju iz Perutnine Ptuj, ki je tudi velik lastnik Probanke.

Prvi krog prihodnji teden

Medij: Gorenjski glas Avtorji: C. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 01. 06. 2010 Stran: 17

Novomeška Krka je ob koncu lanskega leta imela 161,7 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi na skupščini 17. junija 37,2 milijona evrov dobička oz. 1,1 evra bruto na delnico namenili za dividende in 62,3 milijona evrov za rezerve iz dobička, preostali dobiček pa bi prenesli v naslednje poslovno leto. Delničarjem naj bi dividende začeli izplačevati v 60 dneh od dneva skupščine.

V Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in v Vseslovenskem združenju malih delničarjev VZMD se s takim predlogom uporabe bilančnega dobička ne strinjajo in so podali vsak svoj nasprotni predlog. V Društvu Mali delničarji predlagajo za izplačalo dividend 61,2 milijona evrov dobička oz. 1,81 evra bruto na delnico in začetek izplačevanja dividend v 30 dneh od dneva skupščine. V VZMD predlagajo za dividende 50,7 milijona evrov oz. 1,5 evra bruto na delnico in začetek izplačevanja dividend v 60 dneh. Uprava Krke se z nasprotnima predlogoma ne strinja, saj meni, da je zaradi zagotavljanja dolgoročne uspešnosti družbe treba čim več dobička namenjati razvojnim projektom in investicijskim vlaganjem. Obe organizaciji, tako Društvo Mali delničarji kot VZMD, sta podali nasprotni predlog tudi glede predlagane sestave nadzornega sveta.

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 31. 05. 2010 Stran: 6

PREMIER BORUT PAHOR je prejšnji teden v Parizu prejel povabilo Sloveniji za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povabilo v organizacijo je Sloveniji, Izraelu in Estoniji predal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki letos predseduje svetu OECD. Pahor je dejal, da je povabilo čast in privilegij ter daje to zanj zelo čustven trenutek. Nadaljeval je v svojem znanem stilu, da »od tu naprej vodi pot v elitni klub najbolj razvitih držav na svetu«. Ta klub je zanj kot forum za razpravo in odločitve o tem, kako lahko država deluje učinkoviteje, z manj korupcije in pregledneje. Do elitnega kluba mora Slovenija po njegovem prehoditi strmo in ponekod tudi nevarno pot, biti zelo ambiciozna in pogumna, imeti politično in socialno kondicijo ter odločenost, da pride na vrh. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je poudaril, da lahko tudi Slovenija organizaciji prinese veliko. Ob Sloveniji je poudaril predvsem težko dogovorjeni zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, kar je po njegovem zelo pomembna izkušnja tudi za OECD. Z nekoliko manj diplomatskimi besedami to pomeni, da je bilo do zdaj upravljanje slovenske države z njenimi naložbami v gospodarstvu izredno negospodarno, nepregledno in politikantsko.

KOT POOSEBLJENJE (zasebne) negospodarnosti bi lahko bil primer Igorja Bavčarja in njegovega vodenja Holdinga Istrabenz pri katerem je to skupino pripeljal do insolventnosti in več sto milijonov evrov izgube. Toliko bolj presenetljiva je bila odločitev delničarjev Istrabenza na skupščini, da na podlagi ugotovitev izredne revizije, ki jih je opravila revizijska hiša BDO, zoper bivšo upravo in nadzorni svet ne bodo vložili odškodninskih tožb. Predloga društva Mali delničarji, naj posle Istrabenza v minulih petih letih pregleda posebna revizija, niso podprli. Državni Petrol, ki je bil sprva med predlagatelji predloga o novi posebni reviziji, je od predloga nenapovedano odstopil, kar je bila očitno predvsem politična odločitev.