Društvo MDS

Medij: Delo   Avtorji: Šoštarič Marjeta  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 03. 07. 2010 Stran: 9

Skupščina Žita Od lanskih 25 milijonov evrov dobička bodo delničarjem oktobra izplačali nekaj več kot 1,48 milijona evrov - Smeli načrti novega vodstva družbe Ljubljana -

Društvu malih delničarjev MDS, ki je letos prvič organizirano zbiralo pooblastila malih delničarjev teh je 11.300 in imajo v lasti 30 odstotkov Žita - in mu je uspelo zbrati pooblastila za zastopanje 70.653 delnic (20,03 odstotka celotnega osnovnega kapitala družbe), ni uspelo s predlogom za izplačilo dividend v znesku 12 evrov na delnico.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Morozov Sebastijan  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 03. 07. 2010  Stran: 19
Ljubljana - Na včerajšnji skupščini Žita, na kateri je bilo prisotnih približno 73 odstotkov kapitala, so delničarji potrdili nasprotni predlog Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe (Sod) glede izplačila dividende v višini 4,2 evra bruto za delnico. To pomeni, da bo Žito od lanskoletnega bilančnega dobička v višini približno 25 milijonov evrov, za dividende namenilo 1,48 milijona evrov, preostali dobiček pa se bo kot preneseni dobiček prenesel v letošnje leto. Po predlogu uprave naj bi Žito delničarjem izplačalo 3,05 evra dividende, medtem ko je Društvo -Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) predlagalo, da bi Žito za dividendo namenilo kar 12 evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 07. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Na osnovi revizijskega poročila o prevzemih v Makedoniji in družbe Najdi.si ter dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj je nadzorni svet Telekoma Slovenije zadolžil zdajšnje vodstvo, da do 15. julija proti bivši upravi, ki jo je vodil Bojan Dremelj, in nadzornikom, na čelu katerih je bil Damijan Koletnik, sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo.

Zaradi tega so včeraj delničarji Telekoma, na čelu katerih je bila država, na veliko zadovoljstvo prisotnih na skupščini prejšnji upravi in nadzornemu svetu tudi odrekli razrešnico. Revizije so namreč ugotovile, da niso bili definirani postopki prevzemov kot tudi način oblikovanja nakupnih cen. Hkrati je bila stopnja nadzora nad družbami in manjšinskimi lastniki prevzetih družb zelo nizka, za nameček pa je bil nadzorni svet tudi premalo informiran. Kot smo poročali, so se kritike glasile, da je Telekom svoje tarče preplačal, čeprav je v njih vložil še zajeten kupček sredstev, pa se mu naložbe še zdaleč niso povrnile.

Pri prevzemu makedonskega Cosmofona (sedaj One) je sicer Telekomu na finančnem področju svetoval KPMG, glavni svetovalec in tudi nosilec cenitve pa je bil londonski ING. »S strani Telekoma Slovenije so sodelovali zaposleni v službi za razvoj poslovanja, glavni pa je bil podpredsednik uprave Dušan Mitič,« je pojasnil Ivica Kranjčevič, ki je vodenje Telekoma prevzel marca letos.

Medij: Finance Avtorji: Matejčič Katarina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 07. 2010 Stran: 8

Uprava Telekoma bo ukrepala proti svojim predhodnikom, ki so ostali brez razrešnice, zdaj pa jim grozijo še tožbe

Na precej napeti skupščini Telekoma Slovenije, ki sojo razburkali jezni mali delničarji, sta nekdanje vodstvo in nadzorni svet (NS) ostala brez podpore lastnikov. A to je verjetno šele začetek.

»Pregledali smo poslovanje hčerinskih podjetij na Kosovu in v BiH, in sicer s pomočjo revizijske hiše PWC, ki je delala v dveh fazah, pa prevzem zdaj šnjega One v Makedonijiin NajdisivSloveniji. Ugotovili smo, da so bili postopki prevzemov nedefinirani, enako tudi način oblikovanja nakupnih cen ciljnih podjetij, pri večini prevzetih družb je bila stopnja nadzora nad njimi in manjšinskimi lastniki zelo nizka. Sploh NS je bil premalo obveščen. Na podlagi poročila PWC in dodatno pridobljenih dveh ločenih pravnih mnenj smo zdajšnjo upravo zadolžili, da do 15. julija naredi vse za sprožitevustreznih pravnih postopkov v zvezi z odgovornostjo nekdanjih vodilnih. Kako in proti komu natančno bodo ukrepali, pa ne bi prejudiciral,« je na skupščini dejal zdajšnji predsednik NS Tomaž Berginc.

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 02. 07. 2010 Stran: 17

Tako pravijo analitiki in opozarjajo, da bi bilo smiselno zadržati presežna denarna sredstva za financiranje obratnega kapitala

Lastniki Žita se bodo danes odločali med predlogom uprave o dhridendi 3,05 evra in nasprotnim predlogom MDS, po katerem bi dividenda znašala 12 evrov.

Na današnji skupščini delničarjev prehrambne družbe Žito bodo lastniki odločali o delitvi 24,94 milijona evrov bilančnega dobička. Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi med lastnike razdelili 1,08 milijona evrov bilančnega dobička, pri čemer bi bruto dividenda znašala 3,05 evra na delnico (toliko je znašala dividenda tudi lani), preostali del bilančnega dobička pa bi prenesli v poslovno leto 2010 kot preneseni dobiček. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je dalo nasprotni predlog, v katerem predlaga, da se med lastnike razdeli 4,23 milijona evrov, pri čemer bi bruto dividenda znašala 12 evrov na delnico. V nasprotju z upravo, ki predlaga izplačilo do 26. oktobra letos, MDS predlaga izplačilo v 30 dneh po sprejetju sklepa na skupščini in oblikovanje drugih rezerv iz dobička v višini 10,35 milijona evrov.

Kaj je bolje za delničarje?

Upravljavec premoženja pri Triglavu DZU Jernej Kozlevčar pravi, da se cena delnice po presečnem datumu navadno zniža približno za izplačano dividendo, tako daje za delničarje neto učinek izbrane višine dividende podoben. Ob izplačilu višje dividende namreč cena delnice navadno upade bolj. »Če ima podjetje dobre poslovne projekte, ki prinašajo zahtevano stopnjo donosa, potem je za delničarje večja korist, da se sredstva investirajo in tako v prihodnosti prinesejo pričakovani donos. Ce podjetje nima dobičkonosnih poslovnih idej, je bolje, da presežna sredstva porabi za izplačilo dividend ali poplačilo dolgov,« pravi Kozlevčar.

Manjša dividenda v interesu vlagateljev

Medij: Delo Avtorji: Stregar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 07. 2010 Stran: 10

Bivše poslovodstvo in nadzorniki Telekoma brez razrešnice

Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov Projekt prenove se bo začel 6. julija - Skupščina prek spleta odprta za javnost

Ljubljana - Prejšnja uprava, ki je mandat končala letos spomladi, in zunanji člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki se jim je mandat iztekel konec lanskega aprila, na včerajšnji skupščini delničarjev niso dobili pohvale v obliki razrešnice za leto 2010. Brez te so ostali tudi vsi trije notranji člani nadzornega sveta, ki jim mandat še teče, medtem ko so zunanji člani novega nadzornega sveta razrešnico dobili. Že na sredini seji so nadzorniki novi upravi naložili, naj v dveh tednih uvede ustrezne pravne ukrepe.

Telekom Slovenije je edina slovenska delniška družba, ki je skupščino v celoti odprla za javnost - in ta je po spletu v realnem času lahko prisostvovala zanimivim razpravam. Poslovno okolje je bilo lani po besedah predsednika NS TS Tomaža Berginca izrazito zahtevno, prihodki se niso zmanjševali, so se pa zato bistveno hitreje povečevale druge kategorije, tako da se je čisti dobiček skrčil na 30 odstotkov. Neto finančni dolg se je povečal na 200 milijonov evrov, kar pa še ne pomeni, da bi bila skupina preveč zadolžena. Likvidnost ni bila nikoli kritična, zmanjšanje naložb pa v ničimer ni ovirala razvoja družbe.

Za nacionalnega operaterja so dodatne težave po Berginčevih besedah predstavljale nerazumljive poteze regulatorja. Predsednik uprave TS Ivica Kranjčevič je pojasnil, da je upravno sodišče pred dnevi končno ugodilo želji TS, da v pogodbe z alternativnimi operaterji vnese garancije. Alternativni operaterji so Telekomu trenutno dolžni že 11,7 milijona evrov, poslovodstvo TS pa želi odnose z njimi urediti, saj niso le konkurenti, temveč tudi kupci; tako kot si želi stabilne regulacije, da bodo sploh lahko načrtovali.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 06. 2010 Stran: 10

Delničarji Zavarovalnice Triglav letos brez dividende, zato pa z upanjem na obilnejšo v prihodnjem letu. Novi nadzornik Vladimir Uršič, do leta 2004 že član Triglavove uprave

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo letos ostali brez dividende, četudi so predstavniki mahh delničarjev in nekdanja predsednica uprave Triglava, Nadežda Klemenčič, na včerajšnji skupščini v Ljubljani nad tem izražali nezadovoljstvo. Odstopljenega Mirka Miklavčiča (odstopil je iz osebnih razlogov) bo v nadzornem svetu do aprila 2013 nadomeščal Vladimir Uršič, v času Klemenčičeve že tudi član Triglavove uprave, sedaj pa zaposlen kot svetovalec uprave v podjetju G-7. Na včerajšnji skupščini Zavarovalnice Triglav, ki se je je udeležilo 69,98 odstotka kapitala (tudi Zpiz in Sod s skupaj skoraj 63 odstotki delnic), je Rajko Stankovič iz društva MDS, ki je v nadzorni svet predlagal mag. Adolfa Zupana, ugotavljal, da naj žig na kandidaturi Uršiča ne bi bil originalen od Triglava, a so nam kasneje tam pojasnili, da so bili na zaprtih kuvertah, ki so bile izročene nominacijskemu odboru, originalni žigi, na samih dopisih pa le datumi sprejetja pošte. Na vprašanje, zakaj so sploh bili ti dopisi še enkrat požigosani, odgovora nismo dobili.

Borut Jamnik, sicer predsednik uprave Kada in predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, se je zaradi daljše službene poti v tujini opravičil in se včerajšnje skupščine ni udeležil, njegov namestnik Uroš Slavinec, sicer direktor Heliosa, pa je po skupščini povedal, da se bodo o morebitni izredni reviziji poslov prejšnje uprave Triglava odločili šele, ko bodo prejeli poročila o opravljeni notranji reviziji, ki pregleduje pravilnost nekaterih preteklih poslov. Mala delničarka Nadežda Klemenčič je sicer ugotavljala, da naj bi bile odločitve prejšnje Triglavove uprave slabe, zato je menila, da bi posebna revizija morala ugotoviti, ali so bile tudi v škodo zavarovalnice. Klemenčičeva je omenila velik škodni dogodek na Slovaškem, nakup zavarovalnic v Črni gori in Makedoniji, razgraditev rezervacij, pa tudi slabo poslovanje hčerinskih družb (Triglav Naložbe, Triglav finančna družba in Slovenijales). Sedanjo upravo pa spraševala, kako namerava zaustaviti trend padanja tržnega deleža v Sloveniji ter v zvezi s tem dejstvom primerno znižati stroške poslovanja. Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, je odgovoril, da je trenutno poslovanje zavarovalnice v skladu z načrti, da imajo v Sloveniji v celoti 42-odstotni tržni delež ter da se bolj kot na ohranitev tržnega deleža osredotočajo na kvaliteto zavarovalnega portfelja, na dobičkonosnost in varnost.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 06. 2010 Stran: 9

Po skupščini Zavarovalnice Triglav

Matična družba je zbrala za dobrih 744 milijonov evrov premije in imela 1,8 milijona evrov izgube, skupina pa je imela kar 6,2 milijona evrov izgube

Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav so na včerajšnji skupščini potrdili predlog uprave: Triglav za leto 2009 ne bo delil divided. Od dobrih 252,5 milijona evrov bilančnega dobička ne bo razdelili niti 0,10 kaj šele 0,40 evra dividende za delnico, kot sta predlagali združenji malih delničarjev VZMD in MDS, potem ko seje ob dividendam nenaklonjeno politiko spotaknila tudi mala delničarka Nada Klemenčič, nekdanja prva dama Triglava. Malim delničarjem ni uspelo niti z nasprotnimi predlogi za nadomestnega člana nadzornega sveta; pogorela sta dr. Ludvik Toplak in Adolf Zupan, zmagal pa je že na NS Triglava potrjeni Vladimir Uršič.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je delničarjem na kratko povzel lanske rezultate Triglava: matična družba je zbrala dobrih 744 milijonov evrov premije, obračunala skoraj 436 milijonov evrov škod in imela 1,8 milijona evrov izgube, skupina pa je imela kar 6,2 milijona evrov izgube. V letošnjih prvih treh mesecih sledijo načrtom, je dejal Rakovec, nasproti pa jim gre tudi narava, ki se vsaj z nevihtami v večjem obsegu letos še ni razbesnela. Tako naj bi v obdobju prvih treh mesecev že imeli 14,2 milijona evrov dobička.

Medij: Dnevnik Avtorji: B. A. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 06. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Čeprav je Dars močno zadolžen - dolga ima že za več kot štiri milijarde evrov - si bo država letos izplačala za 2,95 milijona evrov dividend. Za pokrivanje finančnih obveznosti, ki so nastale ob gradnji avtocestnega križa, bo družba od lani zabeleženega 11,64 milijona evrov bilančnega dobička sicer namenila 8,17 milijona evrov, dobrih pol milijona evrov pa za druge rezerve iz dobička.

Ob tem velja spomniti še, da si je država letos kljub krizi že zagotovila dividende v Aerodromu Ljubljana, kjer je prav tako večinska lastnica. Po nasprotnem predlogu bo družba namesto 0,43 evra bruto dividende na delnico izplačala 0,63 evra. Namesto 1,83 milijona evrov od dobrih treh milijonov evrov lanskega bilančnega dobička si bodo tako delničarji razdelili 2,59 milijona evrov dividend. Pri tem bo država samo iz naslova prednostnih participativnih delnic prejela 1,37 milijona evrov dividend.

Nasprotno država ni podprla izplačila dividend v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ki ima več kot 100.000 malih delničarjev. Enako pa velja tudi za Zavarovalnico Triglav, ki ima okoli 30.000 malih delničarjev, država pa je neposredno in posredno njena večinska lastnica. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev so sicer z nasprotnim predlogom skušali doseči, da bi zavarovalnica od več kot 250 milijonov evrov lanskoletnega bilančnega dobička za dividende namenila 2,27 milijona ewov oziroma 0,10 evra bruto na delnico.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2010 Stran: 13

Če gre za krajšo odsotnost, mora za vodenje poskrbeti predsednik uprave, pravi nadzornik Triglava Igor Mihajlović

Predsednika uprave Triglava Matjaža Rakovca zaradi zdravstvenih težav spomladi v službi ni bilo kar nekaj časa. Nekateri viri pravijo, da je »po malem manjkal tri mesece«, Rakovec trdi, da ga ni bilo manj kot tri tedne.

Kdo prevzame vajeti, ko ni šefa? Tokrat jih je član uprave Andrej Slapar. Rakovec trdi, da zdravstvenih težav nima več in bo odslej ves čas v službi.

Stvar je urejena znotraj uprave

»Če ne gre za daljšo odsotnost, ki nadzornemu svetu ni bila znana, ni naloga nadzornikov, da se ukvarjajo z vodenjem družbe. Predsednik uprave mora sam ustrezno poskrbeti za nadomeščanje,« pravi nadzornik Igor Mihajlovic. To so po Rakovčevi razlagi tudi storili.

Za mnenje o Rakovčevi odsotnosti smo želeli povprašati tudi prvega nadzornika Boruta Jamnika, ki pa ni bil dosegljiv in ga tudi ni bilo na včerajšnji letni skupščini. Njegov namestnik Uroš Slavinec je skupaj z nadzornikom Aljošo Valentinčičem zatrdil, da Rakovčeve odsotnosti niso občutili, saj je bil ves čas bolezni »nekako že navzoč, če ne fizično, pa po telefonu«.

Rakovec: Petkov ne špricam!

Naši viri pravijo, da Rakovca večkrat ob petkih ni na Triglavu. Šef Triglava je to odločno zanikal, češ da gre za laž. S tem tudi niso seznanjeni nadzorniki Mihajlovic, Slavinec in Valentinčič. Je pa Mihajlovic dejal, da bi bili »glede na splošne pogoje in značilnosti poslovanja celotne skupine, blago rečeno, zaželena 110-odstotna navzočnost in angažiranost vseh članov uprave«.

Upadanje premij, tržnega deleža in izgube