Društvo MDS

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 13

Skupščina Pivovarne Laško

Ljubljana - Le še nekaj ur nas loči od skupščine Pivovarne Laško, ki bi lahko usodno zaznamovala prihodnost največje domače pivovarne. Njeni delničarji bodo danes glasovali tudi o oblikovanju pogodbenega koncema, ki bi lahko postal ključen za sanacijo močno zadolžene družbe, ki ima do bank skoraj 450 milijonov evrov dolgov. Na skupščini se obeta kar nekaj »močnih« točk, zaradi česar poznavalci ne izključujejo, da bi danes v Laškem lahko drug za drugim padali nasprotni predlogi in da bo današnja razprava kot že tolikokrat do zdaj - burna in dolga.

---

Glavno vprašanje pred skupščino je, ali bodo banke danes podprle predlog o oblikovanju pogodbenega koncema, kot ga delničarjem v sprejetje ponuja uprava laške pivovarne pod taktirko Dušana Zorka. Po njenem predlogu bi se laška skupina preoblikovala v pogodbeni koncem, pod okriljem katerega bi združili družbe s pijačami (poleg pivovarn Union in Laško tudi Fructal in Radensko), ne pa tudi njenih drugih družb.

Za izglasovanje omenjenega predloga je po zakonu potrebna podpora Ireh četrtin na skupščini pri= šotnih glasov, a slišati je, da omenjenemu predlogu menda niso naklonjeni vsi delničarji. To naj bi veljalo zlasti za Novo Ljubljansko banko, ki je od lanske zaplembe delnic holdingu Infond največja, skoraj petinska lastnica pivovarne (19,9-odstotni delež).

Po govoricah, ki krožijo v poslovni javnosti, naj bi se v NLB bolj kot h povezovanju pod eno streho nagibali k ločitvi skupine na več delov, česar v NLB - kot že običajno - niso hoteli komentirati.

Gneča za mesto nadzornika?

Veliko ugibanj je tudi, ali bodo na današnji skupščini še dodatni nasprotni predlogi. To bi se lahko zgodilo pri glasovanju o razrešnici upravi in nadzornikom za delo v prejšnjem letu ter pri imenovanju novega predstavnika kapitala, ki bo v NS pivovarne zamenjal Toneta Turnška. Pri točki volilni predlogi so trenutno aktualni trije predlogi, saj so delničarji na predlog uprave že vložili dva nasprotna predloga. Uprava in NS družbe predlagata, da se na to mesto izvoli Bojan Cizej, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) želi na tem mestu videti Bojana Ludvika Šefa in Nova Ljubljanska banka Petra Groznika, lahko pa bo svojega predstavnika v nadzorni svet pivovarne želel imenovati še kdo.

Združenje Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) pa nasprotuje predlogu uprave o načinu glasovanja o razrešnicah upravi in nadzornikom za delo v lanskem letu. Po predlogu uprave bi delničarji o razrešnicah glasovali ločeno, in sicer o nepodelitvi razrešnice Bošku Šrotu, zatem o podelitvi razrešnice direktorju Dušanu Zorku in ločeno o podelitvi razrešnice nadzornikom. MDS dodatno predlaga, naj skupščina sprejme sklep o ločenem in poimenskem glasovanju o podelitvi razrešnice nadzornikom.

Medij: Delo Avtorji: Škerl Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 13

Skupščina delničarjev

Predstavnik Mednarodne finančne korporacije (IFC) izvoljen v nadzorni svet -Gorenje lani poslovalo s 6,03 milijona evrov izgube - Pokrili sojo z dobičkom iz prejšnjih let - Obetavno letošnje poslovanje

Velenje - Delničarji največjega slovenskega izvoznika, družbe Gorenje, bodo letos ostali brez dividend. Skupščina delničarjev je včeraj potrdila vse predloge uprave, tudi to, da naj dobrih 928.000 evrov bilančnega dobička iz lanskega poslovnega leta ostane nerazporejenega, saj je podjetje poslovalo z izgubo. Prvič so se na skupščini pojavili predstavniki Mednarodne finančne korporacije (IFC), ki je z malo manj kot 12 odstotki ta mesec vstopila v Gorenjevo lastniško strukturo, svojega predstavnika, Monačana Bernarda C. Pasquierja, bodo od zdaj imeli tudi v nadzornem svetu.

---

Skupščina, kjer je bilo prisotnega 61,43 kapitala, je s skoraj 98 odstotki podprla Pasquierja, zato ni bilo treba glasovati o nasprotnem predlogu združenja malih delničarjev, ki bi na tem mestu raje videli Haralda Kernerja. S participiranjem pri odločanju bi, kot je dejal predsednik združenja Kristijan Verbič, državljani dobili pozitiven signal, da se vendarle splača vlagati v vrednostne papirje.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Svenšek Katja  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 15. 07. 2010  Stran: 19

Ljubljana - Na skupščini Vzajemne, ki bo potekala 26. julija, bo očitno vroče, saj v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kjer so pripravili nasprotne predloge za sestavo nadzornega sveta, pričakujejo več kot 20.000 pooblastil. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak zagotavlja, da bodo v primeru uspeha oziroma če skupščina potrdi njihov predlog nadzornega sveta, upravo izbrali pregledno na javnem razpisu.

Kidriču in Permanu ne bi podelili razrešnice

Da se nov mandat obeta predsedniku izredne uprave Vzajemne Dušanu Kidriču, smo v Dnevniku poročali že konec junija, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, če ZDUS na skupščini uspe s svojim predlogom nadzornega sveta. V ZDUS namreč nasprotujejo podelitvi razrešnice izredni upravi zavarovalnice in strokovnemu svetu Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ki od imenovanja izredne uprave opravlja funkcijo nadzornega sveta. Predstavnika ZDUS, Milan Zabavnik, strokovni sodelavec ZDUS, in Matjaž Vizjak, tiskovni predstavnik ZDUS, bosta na skupščini med drugim namreč predlagala, da se ločeno glasuje o podelitvi razrešnice nekdanji upravi Vzajemne pod vodstvom Boštjana Averja in nekdanjemu nadzornemu svetu ter o razrešnici izredni upravi ter nadzornemu svetu pod okriljem AZN. Kot je zapisano v predlogu nasprotnega sklepa, predlagatelj »ne želi, da se izredni upravi in strokovnemu svetu AZN podeli razrešnica«.

ZDUS: Agencija je nadzornike izbrala na neprimeren način

Poročali smo že, da je v nadzorni svet Vzajemne izredna uprava zavarovalnice oziroma strokovni svet AZN, ki opravlja funkcijo nadzornega sveta, predlagal Jelko Mlakar, Boruta Miklavčiča, Tomaža Banovca in Božidarja Voljča, s čimer pa se v ZDUS ne strinjajo. V nasprotnem predlogu združenja društev upokojencev ni niti Banovca, ki prihaja iz ZDUS. Sami v nadzorni svet zavarovalnice Vzajemne predlagajo Kožuh-Novakovo, podpredsednika ZDUS Mirka Miklavčiča ter predstavnika sindikatov Marjana Urbanča in Andreja Zorka. Vlagatelji so prepričani, da bodo ti ustrezneje zastopali interese vseh članov Vzajemne, kot tisti, kijih je predlagal strokovni svet AZN. »S strani agencije predlagani člani niso bili izbrani na primeren način,« so zapisali v predlog nasprotnega sklepa. Kožuh-Novakova je na včerajšnji novinarski konferenci po poročanju STA sicer ponovila, da ne gre za poskus prevzema zavarovalnice s strani upokojencev, temveč za poskus civilne družbe, da nadzira porabo sredstev na Vzajemni. Predsednica ZDUS ugotavlja, da jih že eno leto ovirajo, zdaj pa upajo, da bo temu konec. Povedala je, da staji oba člana izredne uprave Vzajemne, Kidrič in Irena Kos, zagotovila, da bodo vse priprave na skupščino potekale zakonito, a v isti sapi pripomnila, da so se že pojavili namigi, da bi utegnili sklepe skupščine razglasiti za nične, ker naj bi na njej prevladovala zgolj ena starostna skupina.

Z nasprotnimi predlogi tudi mali delničarji

Predsednik društva Mali delničarji Rajko Stanković medtem meni, da je predvideni štiriletni mandat novega nadzornega sveta predolg, saj bo po pričakovanjih medtem že spremenjen zakon o zavarovalništvu. V nasprotnem primeru bo, tako predlaga Stanković, nov nadzorni svet volila skupščina zavarovalnice prihodnje leto. Nasprotni predlogi se nanašajo tudi na odpoklic nekdanjih nadzornikov zavarovalnice, saj da so tem z imenovanjem izredne uprave oktobra lani prenehala veljati pooblastila in pristojnosti, ne pa tudi mandat.

Medij: Naš čas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 15. 07. 2010 Stran: 4

Mali delničarji zahtevali sklic skupščine Premogovnika Velenje - Ocenjujejo, da so oškodovani - Premogovnik zatrjuje, da ni tako

---

Velenje, 9. julija - Na skupščini Premogovnika Velenje, ki je potekala v petek, so obravnavali zahtevo nekaterih malih delničarjev, ki so želeli preveriti ustreznost prodajne cene premoga.

Na skupščini so imenovali posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost poslov v zvezi s prodajo premoga Termoelektrarni Šoštanj oz. Holdingu Slovenske elektrarne. Posebna revizija se bo opravila za obdobje zadnjih petih let. Revizor bo preveril ustreznost cene, po kateri je Premogovnik Velenje prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj, gibanje cen električne energije in cen premoga v tem času ter ugotavljal morebitna razhajanja med gibanjem cen električne energije in cen premoga. Revizor ima tudi nalogo ugotoviti obseg morebitnega oškodovanja Premogovnika Velenje zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga ih obseg morebitnega okoriščanja Termoelektrarne Šoštanj ali krovne družbe HSE zaradi domnevno neustrezne prodajne cene premoga.

Revizor bo preveril zakonitost vodenja poslov, ki so povezani izključno s prodajo premoga. Na predlog HSE so za revizorja imenovali revizijsko družbo Audit&-Co iz Lendave. Manjšinski delničarji, ki so zahtevali tokratni sklic skupščine, so sicer predlagali, da se za revizorja imenuje družba Revidocom iz Maribora.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.

---

Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.

Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.

»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.

Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 07. 2010 Stran: 8
 

Včerajšnja skupščina Mercatorja minila brez predstavnikov skupine Laško, največje lastnice Mercatorja NKBM Matjaža Kovačiča, od včeraj nadzornika Mercatorja, se po neuradnih podatkih zanima za povečanje 5,2-odstotnega deleža v Mercatorju. NKBM uradno pravi, da v tej smeri niso sprejeli nobene odločitve.

---

Danes je zadnji dan, ko delnice Mercatorja prinašajo 7,2 evra bruto dividende. Delnica utegne zaradi ugasnitve pravice do dividende kratkoročno upasti, je pa finančna skupina Alta v zadnji analizi enoletno ciljno ceno postavila na 170 evrov, včerajšnji enotni tečaj na borzi pa je bil 154,68, kar pomeni 4,65-odstotno dividendno donosnost. Mercator je med tremi družbami z najvišjo dividendno donosnostjo na ljubljanski borzi (več na www.finance.si/284425).

 

Šefu najboljšega soseda Žigi Debeljaku (v sredini) seje po skupščini smejalo, saj so bili gladko izglasovani vsi sklepi.

Z leve Žiga Hieng, KD Skladi, in Andraž Grahek, KD Skladi, desno Rajko Stankovič, zastopnik malih delničarjev.  

---

Zakaj so na skupščini manjkali Laščani?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 07. 2010 Stran: 11 Stran: 11  Foto: Igor Zaplatil/DELO

Skupščina Mercatorja

Ljubljana - Kdor se spomni skupščin Poslovnega sistema Mercator izpred nekaj let, bi se mu zdela včerajšnja prav dolgočasna. Brez odstavljanja, brez konfliktov, žalitev, očitkov, brez zabeljenega cinizma v slogu Stojana Zdolška, brez nasprotnih predlogov in izpodbojnih tožb. Pač pa z veliko kultivirano podanih konstruktivnih pripomb po skrbni predstavitvi lanskega poslovanja, z izglasovanimi dividendami, ob katerih se smeje malim in velikim delničarjem. In končno - s popolnitvijo nadzornega sveta (kar mercatorjevcem ni uspelo ves prejšnji mandat).

---

Skratka, na skupščini je bilo navzočega malo več kot 56 odstotkov vsega kapitala (letos so spet vsi lastniki imeli glasovalno pravico). Delničarji so potrdili vse sklepe, ki sta jih predlagala nadzorni svet in uprava Mercatorja, polovico s skoraj stoodstotnim soglasjem. Izrazito navdušenje so pokazali nad delitvijo bilančnega dobička in dividend.

Kako tudi ne, saj bo Mercator svojim delničarjem izplačal dividende v bruto znesku 7,2 evra na delnico - kar za 60 odstotkov več, kot so dobili lani. Podelili so razrešnico nadzornemu svetu (s 96,64 odstotka glasov) in upravi (z 99,69). Potrdili so predlog, da revizor ostaja revizijska hiša KPMG, in tehnično-redakcijske spremembe statuta. Najnižjo (a seveda zadostno) podporo je doživel predlog za pooblastilo upravi za kupovanje in odsvajanje lastnih delnic, po krajši vsebinski razpravi pa so kljub vsebinskim pomislekom potrdili tudi nova člana nadzornega sveta, Mira Medveška in Matjaža Kovačiča.

---

Presečni datum za pridobitev dividende je petek, 16. julij. Tako bodo vsi, ki bodo danes na borzi kupili delnice Mercatorja, še upravičeni do dividende.

---

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 07. 2010 Stran: 9

Predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta Robert Šega je 1. junija postal svetovalec uprave Pivovarne Laško. Včeraj sta postala nadzornika še bančnika Matjaž Kovačič in Miro Medvešek

Za največje presenečenje včerajšnje skupščine delničarjev Mercatorja, katere seje udeležilo 56,25 odstotka kapitala, so poskrbeli v njegovem največjem lastniku, v skupini Pivovarne Laško. Čeprav je bil njen predstavnik Pavel Ter-Šek, v Pivovarni Laško vodja sektorja pravne varnosti in kadrovanja, prijavljen za včerajšnjo skupščino, pa je približno pol ure pred začetkom skupščine sporočil, da se skupščine ne bo udeležil. Pa čeprav ima Skupina Pivovarna Laško v Mercatorju skoraj 24 odstotkov delnic. Smo pa izvedeli, da je zdaj že dolgoletni predsednik nadzornega sveta Mercatorja Robert Šega s 1. junijem postal svetovalec predsednika uprave Pivovarne Laško. Šega je včeraj bil prisoten na skupščini, a je dejal, da od družb skupine Pivovarne Laško ni dobil pooblastila za zastopanje na skupščini, ampak le od srbskega MB Rodiča, ki ga je lani tudi predlagal v nadzorni svet.

---

Višja dividenda iz preteklih dobičkov

Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja, pa je po končani skupščini izrazil veselje, da so bili vsi predlogi (tudi o visoki dividendi in o novih nadzornikih) sprejeti z veliko večino, pa tudi, ker ni bilo kakšnih nasprotnih predlogov. Tekočega poslovanja včeraj Debeljak zaradi pravil Ljubljanske borze (še) ni želel komentirati. Je pa skupina Mercator v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 637 milijonov evrov prihodkov ali za 3,2 odstotka več kot lani, čistega dobička pa so imeli za 6,65 milijona evrov ali 3,1 odstotka več kot v lanskem prvem četrtletju. Prvi mož Mercatorja pa je odgovarjal tudi na številna vprašanja delničarjev in med drugim dejal, da zdaj, ko se veliko trgovskih družb sooča s finančnimi težavami, v Mercatorju pogledujejo za strateškimi povezavami (prevzemi) in gradijo nove trgovske centre. Po njegovem so se skupaj z nadzorniki ter nekaterimi malimi in velikimi delničarji odločili za kar 60-odstotno rast dividende (s 4,5 na 7,2 evra bruto), ker imajo za 238 milijonov evrov zadržanih preteklih dobičkov. Skupno bruto izplačilo dividend v višini 27,11 milijona evrov pa ne bo ogrozilo njihove likvidnosti, saj bodo poskrbeli za boljše upravljanje obratnih sredstev in dezinvestiranje nepotrebnega premoženja, najetje kredita pa ne bo potrebno, kot so špekulirali nekateri.

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 12. 07. 2010 Stran: 32

Delničarji Pivovarne Laško se bodo na skupščini 16. julija pogovarjali o čisti izgubi poslovnega leta 2009, ki je znašala 44,9 milijona evrov in da jo je uprava v soglasju z nadzornim svetom pokrila iz drugih rezerv iz dobička v višini 6,2 milijona evrov, zakonskih rezerv v višini skoraj 22 milijona evrov in kapitalskih rezerv v višini 16,8 milijona evrov. Poleg tega bodo delničarji odločali o predlogu, da ne podelijo razrešnice nekdanji upravi pod vodstvom Boška Šrota in da jo podelijo upravi pod vodstvom zdajšnjega direktorja družbe Dušana Zorka.

---

Odločali bodo tudi o razrešnici članom nadzornega sveta družbe, pri čemer mali delničarji Društvo - Mali delničarji - Skupaj (MDS) smo močnejši z nasprotnim predlogom predlaga, da skupščina sprejme sklep o ločenem poimenskem glasovanju o podelitvi razrešnice nadzornikom. Skupščina se bo seznanila s Poročilom o ugotovitvah posebne revizije vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna Laško. V skladu s tem mora uprava družbe vložiti ustrezno odškodninsko tožbo najpozneje v šestih mesecih od dneva skupščine. Na to točko dnevnega reda je bil podan nasprotni predlog VZMD, ki predlaga, da uprava vloži tožbo za povrnitev škode proti Šrotu in tožbo za solidarno povrnitev škode zoper vse nadzornike, ki so to mesto zasedali od 31. avgusta 2004 do 31. avgusta 2009. Podobno v nasprotnem predlogu predlagajo tudi MDS, ki predlagajo odškodninsko tožbo zoper Šrota in nadzornike, ki sejim še dokaže opustitev načela skrbnosti, vestnosti in načela poštenega gospodarstvenika ter opustitev dolžnosti skrbnega nadziranja vseh poslovnih aktivnosti družbe. Na dnevnem redu je tudi imenovanje novega nadzornika, predstavnika kapitala. Uprava in NS družbe predlagata, da se na to mesto izvoli Bojan Cizej, VZMD pa predlaga Bojana-Ludvika Šefa, NLB pa Petra Groznika.

Medij: Finance Avtorji: T.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 07. 2010 Stran: 6

Na petkovi skupščini Premogovnika Velenje so delničarji izglasovali nasprotni predlog skoraj 80-odstotnega delničarja, državnega HSE. Mali delničarji, kijih zastopa Vladimir Bilič (med njimi je večina družb okoli Medvešek Pušnika), napovedujejo izpodbojno tožbo, poleg tega pa bodo prek okrožnega sodišča v Celju zahtevali, naj se v družbi izpelje posebna revizija, kot so jo zahtevali sami. »Zaradi posebne revizije smo tudi zahtevali sklic skupščine. O tem se sploh ni glasovalo, saj se je najprej glasovalo o nasprotnem predlogu. Ni izključeno, da bomo v nekaj dneh zahtevali vnovičen sklic skupščine,« pravi Bilič. Prek revizije želijo med drugim preveriti ustreznost cene, po kateri je Premogovnik Velenje premog prodajal povezani družbi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in s tem povezano morebitno oškodovanje delničarjev. Hkrati želijo tudi preveriti obseg morebitnega okoriščanja TEŠ in HSE. Po zdaj izglasovanem predlogu pa bo posebni revizor sicer preveril ustreznost cene in morebitno oškodovanje, ne pa morebitno okoriščanje TEŠ in HSE, razlaga Bilič.