Društvo MDS

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10

Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini

---

Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji Premogovnika Velenje, ki so lastniki 8,82 odstotka delnic družbe, predlagajo, da skupščina delničarjev družbe, sklicana za 30. avgust, odloča tudi o imenovanju posebnega revizorja.

---

Manjšinski delničarji namreč zahtevajo, da se preveri pravilnost- in zakonitost vodenja poslov premogovnika za obdobje zadnjih petih let, za revizorja pa naj bi imenovali mariborski Revidicom. Revizor naj bi preveril ustreznost cene, po kateri so velenjski rudarji premog prodajah Termoelektrarni Šoštanj, in gibanje cen električne energije. Imenovanje posebnega revizorja so manjšinski delničarji zahtevah tudi na julijski skupščini, ker pa je bil podprt nasprotni predlog, so takrat napovedali izpodbojno tožbo. Uprava premogovnika zatrjuje, da je poslovanje družbe zakonito, gospodarno in transparentno, mnogi pa zahteve malih delničarjev povezujejo s spremembami v nadzornem svetu, kjer so izgubili svojo predstavnico.

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2010 Stran: 15

Precej nejasnosti z julijske skupščine

Društvo malih delničarjev vložilo izpodbojno tožbo zaradi prenizke odkupne cene Etijevih delnic - Sum sklenitve terminske pogodbe med Elijem in Merkurjem

Izlake - V Društvu malih delničarjev so uresničili napoved, dano na julijski skupščini izlaškega Etija, in v imenu malih delničarjev, katerih skupni delež dosega 5,24 odstotka osnovnega kapitala družbe, na okrožno sodišče v Ljubljani vložili izpodbojno tožbo proti četrti točki dnevnega reda; obenem so napovedali morebitno prijavo suma sklenitve terminske ali repo pogodbe med Etijem in kranjskim Merkurjem. V Etiju potez malih delničarjev za Delo včeraj niso hoteli komentirati; za komentar bodo na voljo, ko bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki proučili morebitne posledice.

---

Vzrok za to, da so se Etijevi mali delničarji odločili za tožbo, je prenizka odkupna cena delnice v sklad lastnih delnic, to je le 25 evrov. Ta po njihovem mnenju »neizpodbitno kaže na podcenjenost in razvrednotenje premoženja zaposlenih ali nekdanjih zaposlenih«. Tožniki zato od sodišča pričakujejo, da razveljavi sklep julijske skupščine, ki omogoča Etijevi upravi - vodi jo Tomaž Berginc - odkup delnice za najmanj 25 in za največ 60 evrov. Mali delničarji sodišču predlagajo, naj naloži Bergincu, da v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe skliče novo skupščino, na kateri bi odločali o novem sklepu. Ta se od izpodbijanega razlikuje v treh točkah: najnižja cena za odkup v sklad lastnih delnice naj se giblje med 42 in 60 evri, saj 25 evrov za Etijevo delnico pomeni le 40 odstotkov njene knjigovodske vrednosti; pooblastilo naj se upravi podeli le za eno leto, in ne za tri, kot so izglasovali julija, odtujitev delnic pa naj se zgodi le na podlagi javnega zbiranja ponudb, pri čemer najnižja odkupna cena ne sme biti nižja od 60 evrov.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2010 Stran: 11

Manjšinski delničarji Premogovnika Velenje, družbi MP Naložbe in MP DKS, ter delničar Stojan Hribar, ki so lastniki 8,82 odstotka delnic premogovnika, predlagajo, da skupščina delničarjev družbe, sklicana za 30. avgust, odloča tudi o imenovanju posebnega revizorja.

---

Manjšinski delničarji tako ponovno zahtevajo, da se za posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost vodenja poslov Premogovnika Velenje za obdobje zadnjih petih let, imenuje mariborski Revidicom. Naloga posebnega revizorja bi bila, da preveri ustreznost cene, po kateri so velenjski rudarji premog prodajali Termoelektrarni Šoštanj (Teš), in preveri gibanje cen električne energije v zadnjem petletnem obdobju, je razvidno iz predloga za razširitev dnevnega reda, ki je bil objavljen v zadnjem Uradnem listu. Prav tako manjšinske delničarje zanimajo razhajanje med gibanjem cen električne energije, ki jo je prodajala šoštanjska termoelektrarna, in cen premoga, ki ga je prodajal velenjski premogovnik, obseg morebitnega oškodovanja Premogovnika Velenje in obseg morebitnega okoriščanja Teša ali krovne družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE). Imenovanje posebnega revizorja so manjšinski delničarji zahtevali tudi na julijski skupščini, vendar je bil takrat podprt nasprotni predlog HSE, da se za posebnega revizorja, ki bo preveril pravilnost in zakonitost vodenja poslov premogovnika, imenuje revizijska družba Audit & Co. iz Lendave. Predstavniki društva Mali delničarji so takrat napovedali izpodbojno tožbo. HSE namreč ni podprl predloga, da se revizija poslovanja opravi tudi v Tešu.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 08. 2010 Stran: 10

Letos morajo v Istrabenzu v skladu s sklepom prisilne poravnave skupaj z obrestmi vrniti nekaj manj kot 100 milijonov evrov in po prodaji deleža v Drogi Kolinski, Turizmu Kras in podjetju Logina ter napovedani prodaji Instalacije so na dobri poti, da svoje upnike poplačajo

---

Po prodaji skoraj 89-odstotnega lastniškega deleža v Drogi Kolinski hrvaški Atlantic Grupi konec junija je koprski Istrabenz prek hčerinske družbe Istrabenz Turizem prejšnji mesec prodal še 100-odstotni lastniški delež v podjetju Turizem Kras, ki upravlja tudi Postojnsko jamo. Kupec slednjega podjetja, Marjan Batagelj iz podjetja Batagel & Co., je celo izjavil, da bi bila še pred dvema letoma kupnina trikrat višja. Njegovo podjetje je tako Istrabenz Turizmu plačalo 12,4 milijona evrov, hrvaška Atlantic Grupa pa naj bi do konca leta plačala okrog 235 milijonov evrov. Vrednost Droge Kolinske je bila ocenjena na 382 milijonov evrov, od tega se je odštel neto finančni dolg (približno 147 milijonov evrov). Ker pa obstaja (resda majhna) verjetnost neplačila kupnine za Drogo Kolinsko, so v Istrabenzu pred dnevi z izbiro finančnega svetovalca (dunajski Unicredit) pričeli še prodajo 51 odstotkov podjetja Instalacija, ki v koprskem Serminu skladišči in pretovarja naftne derivate. Prav tako prodajajo portoroške in opatijski hotel.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 08. 2010 Stran: 9

Le še do 7. avgusta ima družba TSZeron Imperial čas, da vplača blizu 30 milijonov evrov svežega denarja. Večinski lastnik Kolonel naj bi le zavlačeval pred uvedbo stečajnega postopka

" Delničarji Centra Naložb - vseh je še 33.173, največji med njimi z dobrimi 76 odstotki delnic pa je Kolonel Boška in Anice Šrot - so na nedavni skupščini 23. julija pričakovano sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe. Tako naj bi celjska družba TS Zeron Imperial, ki sta jo lani s 7500 evri ustanovnega kapitala ustanovila Zoran Zorko in družba Tri-Star Imperial s Komorskih otokov, do 7. avgusta vplačala 29,6 milijona evrov. Četudi se cena delnice Centra Naložb na Ljubljanski borzi v zadnjem mesecu dni giblje med enim in petimi evrskimi centi, naj bi TS Zeron Imperial za posamično delnico v dokapitalizaciji odštel kar 4,17 evra ter z vplačilom 29,6 milijona evrov postal 65,27-odstotni lastnik Centra Naložb.

---

Boljši poznavalci razmer menijo, da si Šrotov Kolonel z že četrto napovedano dokapitalizacijo, od katerih pa se nobena ni udejanjila, zgolj kupuje čas, preden bo Center Naložbe (nekdanji Infond Holding 1) dejansko šel v stečaj. Sestrski Infond Holding, katerega največje upnice so družbe skupine Pivovarne Laško, je šel v stečaj že decembra lani. Njegov nekdanji direktor Matjaž Rutar naj bi sedaj delal v velenjskem podjetju Opus Invest, katerega solastnik je skupaj z Brankom Šibakovskim (ACH, nekdanji Autocommerce). Opus Invest je sicer z 1,79 odstotka delnic deveti največji lastnik Banke Celje, Šibakovski pa je bil odgovoren za menedžerski prevzem ACH prek družbe Protej.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.

---

V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2010 Stran: 11

Na skupščini Vzajemne so leteli očitki o nekompetentnosti novega nadzornega sveta. Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da kdo od nadzornikov ne izpolnjuje pogojev, lahko zahteva sklic skupščine in odpoklic člana nadzornega sveta

Dogajanje okoli Vzajemne se s ponedeljkovo skupščino, ko so predstavniki upokojencev z večino glasov na skupščini izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet, še zdaleč ni umirilo. Pomisleke o kompetentnosti za nadziranje zavarovalnice je na skupščini v zvezi z dr. Matejo Kožuh Novak, Mirkom Miklavčičem, Marjanom Urbančem in Andrejem Zorkom izrazil odvetnik in član Vzajemne Bojan Pečenko. Včeraj pa je Agencija za zavarovalni nadzor napovedala, da bo preverila reference novih nadzornikov Vzajemne, in če kdo od članov pogojev ne bo izpolnjeval, bo tudi ukrepala.

---

Nova skupščina v pol leta?

"Ta imena so tudi določeni mnenjski voditelji, ki so z glasovanjem na skupščini in z javnimi izjavami dala vedeti, da ne razumejo zakona o zavarovalništvu, zlasti zaradi nestrinjanja s predlaganimi spremembami statuta, kar nalaga zakon, ter nerazumevanja funkcije nadzornega sveta in izredne uprave," je na ponedeljkovi skupščini dejal Bojan Pečenko, ko je izrazil dvom, da so novi nadzorniki usposobljeni za nadziranje Vzajemne. Dušan Kidrič, predsednik uprave Vzajemne, je opozoril, da mora biti nadzorni svet sestavljen tako, da nadzira celotno poslovanje zavarovalnice, ne samo porabo, ampak tudi pridobivanje denarja.

Rajko Stankovič, ki je na skupščini napovedal izpodbojno tožbo tako na sklep o novem nadzornem svetu kot na zavrnitev sklepa o spremembah statuta, je po skupščini povedal: "Statut bi morali uskladiti z zakonom o gospodarskih družbah. Zavrnitev teh sprememb pomeni, da akterji ne spoštujejo zakona. Že pred glasovanjem sem šel do odgovornih, da bi se dogovorili o spornih delih, ki bi jih izločili, druge spremembe pa sprejeli, pa tega niso želeli. Prizadevali si bomo, da poslanci čim prej sprejmejo spremembe zakona o zavarovalništvu, potem bo predvidoma v pol leta treba sklicati novo skupščino."

Agencija bo preverila kandidate