Kranjec odprl oči in udaril po Perutnini Ptuj in Medaljonu

Perutnini Ptuj in Medaljonu je začel teči rok, v katerem morata prodati svoje delnice Probanke. Banka Slovenije je namreč obema družbama vzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v Probanki.

 

Največja lastnika Probanke, Medaljon sedanjih in nekdanjih vodilnih menedžerjev mariborske banke ter Perutnina Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja, nimata več glasovalnih pravic za njun 16- oziroma 11-odstotni delež v Probanki. Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca je namreč obema družbama že v začetku lanskega novembra vzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v Probanki. Gre za enega najstrožjih ukrepov, ki ga lahko proti lastnikom izrečejo centralni bankirji.

 

Zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak, uradno ni znano, po ocenah naših virov pa je k temu botroval zlasti slab finančni položaj obeh družb. Toda na to smo v Dnevniku opozarjali že vrsto let, prav tako kot tudi na nekatere vprašljive poteze v Skupini Probanka, pred katerimi si je Kranjec očitno vse do zdaj zatiskal oči. Medaljon in Perutnina Ptuj sta o ukrepu Banke Slovenije Probanko uradno sicer obvestila šele pred nekaj dnevi oziroma po več kot dveh mesecih, čeprav je Glaser ne nazadnje celo predsednik nadzornega sveta Probanke. Ali bo zaradi ukrepa Banke Slovenije odstopil iz nadzornega sveta, nam pri Glaserju ni uspelo preveriti, saj je bil na službeni poti v tujini.

 

Z odvzemom dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža pa je že začel teči tudi rok, v katerem morata Medaljon in Perutnina Ptuj prodati svoje delnice in lastništvo znižati pod 5 odstotkov. To utegne tudi pojasniti, zakaj so nekateri večji lastniki predsedniku uprave Probanke Bogomirju Kosu dali soglasje, da 30-milijonsko dokapitalizacijo izvede ne glede na ceno. Uspešno izvedena dokapitalizacija je namreč njihova edina možnost, da za svoje delnice dobijo vsaj minimalno kupnino.

 

Vprašanje pa je, ali bo Medaljon sploh dočakal dokapitalizacijo oziroma prodajo svojega deleža v Probanki, ki jo je v zadnjem času z depoziti morala reševati tudi država. Če banke in preostali upniki Profectusa, Medaljona in Zlate Monete II ne bodo dokapitalizirali s pretvorbo posojil v njihov kapital, bodo namreč vse tri družbe že končale v stečaju. Večina bank in zasebnih upnikov je po naših informacijah že pristala na konverzijo terjatev v kapital omenjenih treh holdingov, vendar pa je veljavnost dogovora odvisna tudi od sodelovanja največjih dveh slovenskih bank. Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova KBM pri dokapitalizaciji sicer ne bi sodelovali, bi pa morali podaljšati svoja posojila in pristati na znižanje obrestne mere. NLB in NKBM imata tako pri razlastitvi sedanjih in nekdanjih vodilnih kadrov Probanke z bivšo predsednico uprave Romano Pajenk na čelu v rokah škarje in platno, svojo odločitev pa naj bi predvidoma sprejeli do konca prihodnjega tedna.

 

Skupno bi morali upniki v kapital Profectusa, Medaljona in Zlate Monete II pretvoriti za okoli 35 milijonov evrov posojil, od česar okoli 24 milijonov evrov odpade na Medaljon, dva milijona evrov na Zlato Moneto II, preostanek pa na Profectus. Največje breme bi sicer odpadlo na Probanko, ki bi morala v kapital Medaljona in Zlate Monete II pretvoriti 12,5 milijona evrov posojil, dobrih osem milijonov evrov bi morala prispevati Avtotehna, Gorenjska banka in Factor banka pa skupno okoli pet milijonov evrov. Velik del bremena bi po dostopnih podatkih odpadel tudi na Abanko, ki je leta 2006 financirala prevzem Medaljona, ki so ga menedžerji Probanke izpeljali prek Profectusa.