Uzakonjeni plačilni roki
Natisni
Medij: Obrtnik
Avtorji: Cehtil Nataša
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 04. 2011
Stran: 44
Nataša Cehtl, univ, dipl. prav. 16. marca 2011 je začel veljati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPrePL), ki naj bi odpravil plačilno nedisciplino ter preprečil težko popravljive posledice sedanje finančne nediscipline. Kot je znano, je uvedbo ukrepov, ki jih je prinesel novi zakon, s svojo direktivo od svojih članic zahtevala Evropska unija, glavni pobudnik, da bi se direktiva čim prej znašla v naši zakonodaji, pa je bila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Vsebina zakona je v slovenskem pravnem redu popolna novost in pomeni izjemo od obstoječega pravnega reda, ki temelji na svobodi sklepanja pogodb. Rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti stranki dogovorita pogosto v skladu z medsebojno poslovno prakso. Finančna kriza je pokazala svoj največji učinek ravno na področju neplačila pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Dispozitivna narava obligacijskih določil torej v času finančne krize očitno ni najbolj primerna Plačila v času finančne krize med gospodarskimi subjekti tečejo z zamudo ali pa sploh ne. Zakon torej določa najdaljše plačilne roke, nastanek zamude in njene posledice. Najdaljši pogodbeni rok bo torej še vedno lahko dogovorjen s pogodbo, ki pa bo morala biti skladna z zakonskimi določili. Z uveljavitvijo ZPrePL je zakonodajalec v pravni red Republike Slovenije prenesel direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2011/7/EU z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Uradni list RS, št. 48/11). ZPreZP velja tako za gospodarske subjekte kot na javne organe. Med gospodarske subjekte v skladu z 2. členom zakona ne sodijo zgolj gospodarske družbe, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ter samostojni podjetniki in zasebniki, ampak tudi druge pravne osebe, kot na primer društva, kadar se v skladu s predpisom, na primer Zakonom o društvih (ZDru-1), občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. Zakon se nanaša le na denarne obveznosti. Denarna obveznost je v skladu z navedenim zakonom sestavljena iz glavnice v višini, ki je bila dogovorjena in bi morala biti plačana v pogodbenem ali zakonsko določenem roku, in vseh davkov in drugih obveznih dajatev, navedenih v računu ali drugi enakovredni listini, ki v skladu s poslovno prakso pomeni zahtevek za plačilo (račun). • Plačilni roki Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60, a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja očitno nepravičnega pogodbenega dogovora. Če je dolžnik javni organ, plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni. Plačilni rok začne teči z dnem: - dogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitve, če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan, - prejema blaga ali oprave storitve, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen. Če rok plačila obveznosti dolžnika ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun, oziroma: - v 30 dneh od dneva, ko je dolžnik prejel blago ali je bila opravljena storitev, če je dan prejema računa sporen; - v 30 dneh po prejemu blaga ali opravi storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev, ali - v 30 dneh od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda. Ti roki veljajo za posle, dogovorjene po 16. marcu, in za »stare« posle, ko je upnik obveznost že izpolnil, dolžnik pa še ne zamuja s plačilom. Posledice zamude so plačilo zamudnih obresti, plačilo fiksnega zneska nadomestila stroškov izterjave v višini 40 EUR, pravica do popolne odškodnine ter pridržek lastninske pravice na blagu, dokler kupnina ni v celoti plačana. • Očitno nepravičen pogodbeni dogovor Zakon pa je uvedel tudi nov institut očitno nepravičnega pogodbenega dogovora. Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je dogovor, ki očitno nepravično do upnika določa rok plačila ali višino zamudnih obresti ali povrnitev stroškov izterjave. Velja neizpodbojna domneva, da je očitno nepravičen dogovor: - o izključitvi nadomestila za stroške izterjave, - o izključitvi plačila zamudnih obresti, - o plačilnem roku, daljšem od 120 dni, če je dolžnik gospodarski subjekt, - o plačilnem roku, daljšem od 30 dni, če je dolžnik javni organ, ali - s katerim bi bil določen dan izdaje računa. Pri presoji, ali je pogodbeni dogovor, za katerega ne velja neizpodbojna domneva, očitno nepravičen, se upošteva vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa: - odstopanje pogodbenega dogovora od dobrih poslovnih običajev, - načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic in druga načela civilnega prava, - naravo blaga ali storitve, in - obstoj objektivnih razlogov za odstopanje od določb zakona. Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je ničen. Pravni interes za vložitev tožbe, s katero se zahteva ugotovitev ničnosti očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, ima tudi gospodarsko interesno združenje, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, samostojna strokovno poslovna organizacija, in druga organizacija, ki je pravna oseba, ustanovljena za varovanje pravic in interesov svojih članov, če je od njene ustanovitve do trenutka vložitve tožbe že preteklo najmanj eno leto, in ki dejansko deluje. Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je institut, katerega uporabo bo v praksi ugotavljalo predvsem sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri presoji pa bo upoštevalo dobre poslovne običaje, vrsto blaga in storitev ter vse objektivne okoliščine primera, kot je to do sedaj presojalo v skladu s splošnimi načeli Obligacijskega zakonika. • Obvezen večstranski pobot pri AJPES Bistvena novost zakona je tudi obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. ZPreZP večstranski pobot definira kot način prenehanja neposredno in posredno vzajemnih denarnih obveznosti. Dolžnost prijave denarne obveznosti v sistem večstranskega pobota je obvezen za dolžnike, ki ne poravnajo dospele obveznosti, in sicer v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri AJPES, ki sledi datumu zamude. Dolžnik, ki je že v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, pa mora svojo obveznost prvič prijaviti v sistem obveznega večstranskega pobota v 30 dneh po uveljavitvi zakona. V večstranski pobot se lahko prijavi tudi nedospela denarna obveznost, če se pogodbeni stranki o tem pisno dogovorita. Za gospodarske subjekte so predvsem pomembne določbe o obveznem večstranskem pobotu, saj bodo, če ne bodo po nastanku zamude kot dolžnik prijavili denarno obveznost v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri AJPES, oglobljeni. AJPES kot začasni upravljavec sistema obveznega večstranskega pobota bo prvič obvezni večstranski pobot izvedel že 15. aprila 2011, kar lahko gospodarskim subjektom povzroči nemalo nevšečnosti. Gospodarski subjekti morajo imeti za večstranski pobot kvalificirano digitalno potrdilo, prijaviti podatke v vsebini kot jo določa ZPreZP in v strukturi zapisa, kot jo zahteva AJPES, ter prijavo v obvezni pobot oddati prek spletne strani AJPES. Po nastanku zamude mora dolžnik denarno obveznost elektronsko prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota. Dolžnik ni dolžan v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti: - katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se zahteva prijava v večstranski pobot, - v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek. Dolžnik prijavi denarno obveznost do posameznega upnika. Prijava mora vsebovati: - davčno številko upnika, - datum in številko računa, - datum nastanka zamude, - znesek neporavnane denarne obveznosti po računu in - zaporedno številko prijave. Prav tako zakon določa obvezno prijavo denarne obveznosti iz menice v večstranski pobot. Menični dolžnik, ki je gospodarski subjekt ali javni organ, mora v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude, pri upravljavcu elektronsko prijaviti menično denarno obveznost, če je menica: 1. vpisana v register protestiranih menic zaradi neplačila in v 15 dneh po vpisu v register ni bila poravnana denarna obveznost iz take menice; 2. izdana kot lastna menica v skladu z zakonom, ki ureja menico, in je menični dolžnik ob dospelosti ne plača ali je ne plača v celoti; 3. izdana z odredbo »brez protesta« v skladu z zakonom, ki ureja menico, in je menični dolžnik ob dospelosti ne plača ali je ne plača v celoti; 4. plačljiva v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na uporabnikovem plačilnem računu pri ponudniku plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, in sredstva pri ponudniku plačilnih storitev ne zadoščajo za poravnavo menične obveznosti. Register menic, protestiranih zaradi neplačila, je enotna centralizirana informatizirana zbirka podatkov, v katero mora notar vpisati v skladu z zakonom, ki ureja menico, napravljene proteste menic zaradi neplačila, če so menice izdali gospodarski subjekti. Register vzpostavi in upravlja AJPES. AJPES zagotovi notarju, ki napravi protest zaradi neplačila menice, opravo vpisa v register. AJPES bo skladno z določili drugega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) izvedel prvi obvezni večstranski pobot obveznosti med poslovnimi subjekti v državi 15. aprila 2011. Na ta dan bo v mesecu aprilu izvajal tudi prostovoljni večstranski pobot, doslej predviden po urniku 6. aprila 2011. Prihodnje večstranske pobote skladno z ZPreZP bo AJPES izvajal enkrat mesečno po urniku, ki bo objavljen na njihovi spletni strani. Enkrat mesečno bo izvajal hkrati pobotanje medsebojnih obveznosti, ki jih bodo prijavili poslovni subjekti skladno s prvim odstavkom 16. člena (obvezni pobot zapadlih obveznosti) in skladno z drugim odstavkom 12. člena (neobvezni pobot nedospelih obveznosti) ter petim odstavkom 16. člena ZPreZP (neobvezni pobot zapadlih obveznosti). Podrobnejša pravila o izvajanju večstranskega obveznega pobota bo skladno s petim in šestim odstavkom 17. člena ZPreZP sprejel svet AJPES-a v soglasju z Vlado Republike Slovenije do izvedbe prvega obveznega pobota. Podrobnejša pravila za pravočasno in kakovostno pripravo na vključitev v večstranski pobot bo AJPES objavljal tudi na svojem spletnem portalu. • Register menic, protestiranih zaradi neplačila Tretja novost, ki jo prinaša ZPreZP, je uvedba registra menic, protestiranih zaradi neplačila. Menica se v poslovni praksi pogosto uporablja kot sredstvo za zavarovanje denarne obveznosti in predstavlja zanesljiv instrument za zavarovanje, saj dolžnik ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla. Z menico lahko upnik bistveno hitreje pride do poplačila svoje terjatve. Ob neplačilu menice lahko upnik le-to protestira pri notarju, ki vpiše menico v register protestiranih menic. Kljub temu, da Zakon o menici (ZM) že pozna register protestiranih menic, ki se vodi pri Notarski zbornici Slovenije, daje zakon novemu registru dodatno kvaliteto - javnost in dostopnost podatkov na spletni strani upravljavca registra. Bistvena prednost je tudi, da bo lahko gospodarski subjekt že pred sklenitvijo posla preveril, ali je njegov morebitni pogodbeni partner med neplačniki. Register bo javen in brezplačen, zato je predvidevati, da bo bistveno pripomogel k preglednosti neplačnikov. Register menic, protestiranih zaradi neplačila, bo vodil in upravljal AJPES. AJPES bo opravil vpis v register na zahtevo notarja, ki bo napravil protest zaradi neplačila! • Nadzor nad izvajanjem zakona in kazenske določbe Nadzor nad uporabo zakona bo v pristojnosti inšpektoratov in drugih organov, ki jim zakon daje pooblastila za nadzor nad tem zakonom. Za kršitev obveznosti iz tega zakona pa so določene tudi globe, ki se izrekajo na podlagi posameznih določb zakona o prekrških. Z globo od 100 do 10.000 evrov se kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni organ Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, če krši dolžnost prve prijave denarne obveznosti v sistem za obvezni večstranski pobot. Z globo od 50 do 5.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba gospodarskega subjekta ali odgovorna oseba javnega organa, ki stori tak prekršek. • Sklep Obseg neporavnanih obveznosti je vedno širši in pričakovati je še poslabšanje stanja, če ne bodo sprejeti ukrepi tudi delovali v praksi in prinesli učinkov, ki jih je imel zakonodajalec pred očmi ob sprejemanju zakona. Plačilna nesposobnost se po zadnjih podatkih najbolj krepi ravno med manjšimi podjetniki. Raste tako število stečajev kot tudi predlogov za uvedbo postopka prisilne poravnave. Likvidnostne težave velikih gospodarskih subjektov so se tako preselile in razširile še na manjše podjetnike in obrtnike. Splošna finančna nedisciplina se je preselila tudi na gospodarske subjekte, ki bi svoje obveznosti sicer lahko pravočasno poravnavali. Narašča tudi obseg neizterljivih obveznosti kot tudi trajno blokiranih transakcijskih računov gospodarskih subjektov, kar vse še poslabšuje finančno stabilnost in pravno varnost v poslovanju. Ne glede na cilje, ki jih zasleduje zakon, bo šele praksa pokazala pravilnost oziroma smotrnost odločitev v postopku sprejemanja zakona, tako glede določitve najdaljših plačilnih rokov kot uvedbe obveznega večstranskega pobota in javnega registra menic, protestiranih zaradi neplačila. Načela zakona so plemenita, njihovo aplikativnost pa bo mogoče preveriti šele v naslednjih mesecih.
