V Žitu štirikrat višja dividenda?
NatisniMedij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2010 Stran: 9
Prehrambna podjetja letos z manj prihodkov, a z več dobička
Društvo malih delničarjev MDS (Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) je z nasprotnim predlogom glede višjih dividend in s svojim kandidatom za nadzorni svet poskrbelo, da bo skupščina delničarjev Žita 1. julija še bolj zanimiva, kot bi bila sicer. Od skoraj 25 milijonov evrov bilančnega dobička ob koncu lanskega leta bi vodstvo in nadzorni svet med delničarje Žita razdelila 1,08 milijona evrov ali 3,05 evra bruto na delnico. MDS pa predlaga kar 12 evrov bruto dividende na delnico ali skupaj 4,23 milijona evrov. Namesto 26. oktobra bi si v MDS želeli izplačilo dividend do 1. avgusta. Rajko Stankovič, predsednik MDS, ob tem izpostavlja, da bi bilo na ta način med delničarje razdeljenih le blizu 17 odstotkov bilančnega dobička ter da bi se na ta način povečalo zanimanje za delnico, ki trenutno kotira pri dobrih 85 evrih. Ob morebitnem izplačilu 12 evrov na delnico bi to za delničarje pomenilo kar 14-odstotni dividendni donos, a investitorji na borzi očitno ocenjujejo, da MDS s svojim predlogom ne bo uspelo prepričati večine delničarjev.
V sklicu skupščine delničarjev Žita je tudi predvideno, da bi dr. Marka Notarja, ki je 17. marca letos ob nestrinjanju s postopkom imenovanja nove uprave podal odstopno izjavo, kot nadzornik za naslednja štiri leta nasledil Tomi Rumpf (direktor Kobilarne Lipica), medtem ko v MDS predlagajo 41-letnega Ljubišo Stanojeviča, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir arhitekture. Delničarji se bodo tudi seznanili, da bo v nadzornem svetu Žita interese zaposlenih zastopala Suzana Šimenc. Sta pa državni Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, ki sta 27,23-odstotni lastnici Žita, z nasprotnim predlogom predlagali tudi sprejetje določenih statutarnih sprememb, na podlagi katerih bi sejnine in morebitne druge prejemke nadzornikom na skupščini določali lastniki, torej delničarji.
Kot odgovor na krizo pripravljajo novo strategijo
Od 17. maja je predsednik uprave Žita Toni Balažič, ki je glede tekočega poslovanja družbe menil, da je gospodarska kriza vplivala predvsem na spremembe v potrošnji, ki jih v skupini Žito najbolj izrazito občutijo v pekarski dejavnosti.
"Padec količinske prodaje pekarskih izdelkov srednjega cenovnega razreda zaradi usmerjanja potrošnikov k nižjecenovnim izdelkom uspešno nadomeščamo s povečanjem prodaje naših izdelkov z višjo dodano vrednostjo (top kruhov). V letošnjem letu bomo, kot odgovor na krizo, še naprej gradili poslovanje tudi na novih programih čajev, začimb in mlevskih izdelkov, ki so bili Žitu pridruženi lani. Vendar to ne bo dovolj. Spremenjene gospodarske razmere zahtevajo nov način delovanja, zato se trenutno ukvarjamo s pripravi nove strategije skupine, ki bo temeljila predvsem na boljši organiziranosti in večjem doseganju notranjih sinergij, agresivnejšem in inovativnejšem nastopu na trgu ter jasni izdelčni in geografski osredotočenosti," je pojasnil Balažič.
Okrog višine dividende pa se upravi Žita zdi gospodarnejši in bolj utemeljen prvotni predlog nižje dividende, ki ga poleg uprave podpira tudi nadzorni svet. "Odločitev za izplačilo dividend - glede na aktualne gospodarske razmere, ko se podjetja redkeje odločajo za njihovo izplačilo - je bila sprejeta v dobrobit delničarjev. Vrednost dividende ostaja na ravni tiste, ki je bila delničarjem izplačana lani za poslovno leto 2008 in jim omogoča ustrezen donos, obenem pa zagotavlja dolgoročno vrednost njihove investicije, saj bomo s prenosom preostalega dobička v naslednje poslovno leto lahko zagotavljali razvoj in uspešnost poslovanja družbe in skupine na dolg rok," ugotavlja Balažič, ki za nasprotni predlog Kada in Soda glede statutarnih sprememb pri plačilu nadzornikov pravi, da gre za legitimno pravico lastnikov do takšnega nasprotnega predloga, o njem pa se bodo 2. julija izrekali lastniki, torej delničarji.
