siol.net - gospodarstvo

"Če primerjamo hitrost in stroške, ki so nastali ob vrnitvi naših državljanov z Bližnjega vzhoda, z vrnitvami državljanov drugih evropskih držav, potem je bila Slovenija tu med najuspešnejšimi," je o učinkovitem odzivu vlade Roberta Goloba in hitri evakuaciji slovenskih državljanov z vojnega območja v predvolilni oddaji na Siol.net povedal politični analitik Gorazd Kovačič. Slovenska vlada je po njegovem mnenju unovčila svojo načelno politiko v mednarodnih odnosih, zato so ji nekatere arabske države pomagale. Da se je vlada v obdobju, ko se svet sooča s konflikti in nestabilnimi političnimi razmerami in ko varnost ni samoumevna, odzvala dobro, meni tudi sociolog Samo Uhan.

Ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022, napad Hamasa na izraelsko ljudstvo 7. oktobra 2023 in obsežna izraelska ofenziva na Gazo, zaostrene razmere med ZDA in Grenlandijo ter ne nazadnje napad ZDA in Izraela na Iran 28. februarja 2026. Varnostne razmere se iz dneva v dan zaostrujejo, svetovni mir je na kocki, posledično tudi mir v Sloveniji. Poleg tega je nad državo v preteklih letih roko dvignila tudi narava, najprej z obsežnim požarom na Krasu leta 2022, avgusta 2023 pa so sledile najhujše poplave v zgodovini. Prav zaradi tovrstnih nevarnosti sta modernizacija in vlaganje v vojsko še kako pomembna. S tem namenom je Slovenija ustanovila letalsko enoto za gašenje, okrepila odpornost države na vseh ravneh, na pobudo Nata pa povečala izdatke v obrambo. V igri je tudi nakup finskih osemkolesnih oklepnikov patria, a dokončno odločitev o tem bo vlada sprejela po parlamentarnih volitvah, je napovedal aktualni minister Borut Sajovic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za CNN povedal, da je Rusija v Iran poslala brezpilotne letalnike, s katerimi so nato izvedli napade na ameriške vojaške baze na Bližnjem vzhodu. "Moji obveščevalci so mi povedali. To ni skrivnost," je dejal.

Aktivist in predstavnik civilne iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je na svojih družbenih omrežjih objavil posnetek, v katerem je razkril, da je bilo njegovo stanovanje v Ljubljani tarča napada. Kdo stoji za napadom, ne ve, je pa za N1 povedal, da je dogodek prijavil policiji. Oglasili so se tudi s Svobode, kjer napad najostreje obsojajo. "V tokratni kampanji za državnozborske volitve gledamo najbolj pritlehne metode ustrahovanja ljudi," so zapisali in ljudi pozvali, naj se 22. marca odpravijo na volitve.

Po najnovejši javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Dnevnik izvedla Ninamedia, je Gibanje Svoboda Roberta Goloba prehitelo Janševo SDS. Združeni Levica in Vesna sta medtem dohiteli SD.

EU je tik pred iztekom roka in po napornih pogajanjih uspelo doseči dogovor o podaljšanju sankcij proti Rusiji. Bodo pa sankcije za okoli 2.600 ljudi namesto načrtovanih 12 veljale le šest mesecev, do 15. septembra, so se dogovorili.

Apostolska palača v Vatikanu znova postaja papeževa rezidenca. Leon XIV. bo, kot so sporočili v Vatikanu, danes, dobrih deset mesecev po izvolitvi, tam prevzel svoje stanovanje. Papeško stanovanje je bilo prazno od nastopa Leonovega predhodnika Frančiška leta 2013 in so ga več mesecev obnavljali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Predsednik vlade Robert Golob je v obsežnem intervjuju za Delo odgovoril na očitke o oblastni aroganci, za katere pravi, da je šlo včasih preprosto za šum v komunikaciji, včasih pa je treba delovati tudi odločno in z elementom presenečenja. "To ni aroganca. To je včasih edini način, da stvari premakneš," je dejal. Ob tem je poudaril, da težav s priznanjem napak nima: "Res pa je, da so me mnogi učili, da v politiki tega ne smeš nikoli narediti. Jaz pa sem si rekel: bom pa drugačen. Napake priznam. Zakaj? Ker verjamem, da se takrat, ko napako priznaš, iz nje lahko nekaj naučiš."

Petrol z dodatnimi dobavami in prilagoditvijo logistike razmere na bencinskih servisih, kjer občasno primanjkuje goriva, postopno stabilizira, so danes povedali v družbi. Zatrdili so, da sistemskih motenj v dobavi goriv do skladišč ne beležijo in da zato sproščanja državnih blagovnih rezerv ne potrebujejo.

V starosti 96 let je danes umrl priznani nemški filozof, politolog in sociolog Jürgen Habermas, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih mislecev. Novico o smrti je potrdila njegova založba Suhrkamp Verlag, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Jadranskem morju so ribiči ponovno ujeli strupeno in invazivno srebrnoprogo napihovalko (Lagocephalus sceleratus). Najnovejši primerek so ujeli v bližini Splita, pred dnevi pa tudi v južnem Jadranu. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za izjemno nevarno vrsto, katere zaužitje je lahko usodno, zato ribiče in državljane pozivajo k previdnosti.

Stranka SDS bo izpodbijala rezultat predčasnega glasovanja na volitvah v DZ, je dejal njen predsednik Janez Janša. Po zakonu o volitvah v DZ se predčasno glasovanje izvede na volišču v volilnem okraju in združevanje predčasnih volišč ni dovoljeno, je menil. Kot je dejal, je nezakonitih predčasnih volišč 26. Izpostavil je ljubljansko.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zračnem napadu na Teheran ubila dva visoka uradnika iranskega poveljstva za izredne razmere. Ameriška vojska je medtem napadla iranski otok Harg, prek katerega gre večina izvoza iranske nafte. Iranci pa so z dronom zadeli ključno naftno pristanišče v ZAE. V Teheranu so medtem zanikali navedbe, da je novi vrhovni vodja ranjen, trdijo, da opravlja svoje dolžnosti.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je posmehoval ameriški potezi, da začasno omili sankcije proti ruski nafti. "Bela hiša prosjači ves svet, naj kupuje rusko nafto," je na družbenem omrežju X zapisal Aragči in potezo Washingtona označil za "patetično".

Britanski mediji so v petek objavili fotografijo nekdanjega britanskega princa Andrewa in politika Petra Mandelsona, ki sedita v kopalnih plaščih ob spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu. Gre za eno od fotografij iz t. i. Epsteinovih dosjejev, ki jih je objavilo ameriško ministrstvo za pravosodje.

Danes zjutraj je v judovski šoli v Amsterdamu odjeknila eksplozija, poroča nizozemska tiskovna agencija ANP. Županja mesta je dogodek označila za nameren napad na judovsko skupnost.

Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na objave posnetkov domnevnih pogovorov več funkcionarjev Svobode in nekaterih drugih vidnih Slovencev dejal, da Sloveniji vlada organizirana kriminalna združba. Meni, da bi v "spodobni državi vsaka vlada v takem primeru odstopila že včeraj, a se to ne bo zgodilo, saj se vlada počuti nedotakljivo". V objavi na družbenem omrežju X je zapisal še, da je čas, da na volitvah "tej arogantni kriminalni združbi pokažemo vrata. Vrata zapora."

V javnosti se že več dni razpravlja o nezakonitih prisluhih domnevnim pogovorom sedanjih in nekdanjih funkcionarjev stranke Gibanje Svoboda ter nekaterih drugih vidnih Slovencev. Zadevo je v Odmevih na TV Slovenija in v oddaji 24UR komentiral strokovnjak za umetno inteligenco Niko Gamulin, ki je obenem viden podpornik desnega političnega pola. Iz njegovih objav na družbenem omrežju X je lahko razbrati politično pristranskost, na kar v omenjenih oddajah niso opozorili.

Javnomnenjske raziskave že več mesecev kažejo precej jasno sliko političnega prostora: predvolilna tekma se vse bolj oblikuje okoli dveh večjih političnih polov. "Dolgo časa je veljalo, da je desnica levici očitala neko radikalnost, negotovost, tveganje. Danes pa se je zgodilo ravno obratno," je v predvolilni oddaji na Siol.net opozoril politični analitik Samo Uhan, ki meni, da danes politike levih strank ponujajo predvidljivost, varnost in modele, ki vsakega opolnomočijo v tem, kar počne, desnica pa ponuja desno revolucijo, da vse zreducira na nekaj identitetnih bitk in to uporabi kot orodje delitve. "To je tvegana igra in, če ni učinkov, kot si jih akterji želijo, pridemo do radikalizacije, ki nas pripelje v popolne ekstreme," je bil jasen.

Na korporativni konferenci Slovenskega državnega holdinga (SDH) so predstavili tudi razvojne projekte farmacevtske skupine Krka, enega najpomembnejših slovenskih izvoznikov in vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij v Evropi. Kot je poudaril član uprave David Bratož, Krka svoj dolgoročni razvoj gradi predvsem na lastnih raziskavah in inovacijah, ki omogočajo razvoj novih zdravil in izboljšujejo dostopnost sodobnih terapij. Krkina zdravila danes uporablja približno sto milijonov bolnikov po svetu, podjetje pa za raziskave in razvoj vsako leto nameni okoli deset odstotkov prihodkov od prodaje.